Vonegut e eden od retkite pisateli koj me tera da razmislam, mnogu da razmisluvam za raboti za koi ne sakam da mislam. Me tera da razmisluvam za sustinata na zivotot, za ljubovta, vojnata, za mizerijata na sekojdnevieto i za ubavinata na individualizmot. Me tera da prelistuvam, ne veruvam vo toa shto go citam i da baram da ne imam neshto propusteno megju redovi. Koga ke procitam roman ili raskaz od Vonegut, vednash posle poslednata stranica se vrakam na prvata – sakam da go procitam ushte barem ednash. Cuvstvoto e mnogu mazohisticko, bidejki Vonegut retko i koga pisuva za srekni okolnosti, iako i koga pisuva za atomski bombi ti doagja da se postelish od smea. Koga za prv pat se sretnav so Vonegut, toa go napraviv bash so Slaughterhouse 5, ili ete vo sloboden makedonski prevod – Klanica 5.
Glavniot junak vo prikaznava ne deluva mnogu, ima problem so vremeto – celo vreme e frlan te napred te nazad – te vo pregratkite na holivudska super dzvezda te vo zarobenishtvo vo Drezden, te vo detstvoto te e kidnapiran od vonzemjani. Nishto cudno shto tipot skrenuva nervno. Postrasno e samo toa shto Billy Pilgrim e vo sustina simbol na individuata koja shto e igracka vo racete na surovata realnost na 20 vek, vek na plasticni pin-up devojki i letecki cinii kako i vek na koncentracioni logori i masovni ubistva. Koga Billy ke bide kidnapiran od Trafalmadorcite vo sustina ke mu bide sosema udobno, iako ke bide staven vo staklen kafez vo zooloshka gradina za mali trafalmadorcinja da go nabljuduvaat coveckiot vid. Trafalmadorcite ke mu raskazat vo koj film bil vlezen....se raboti za konceptot na vremeto. Se e sklopeno vo edno – site tri nasi covecki koncepcii za nego. Na primer, koga nekoj ke umre vo edno vreme, vo drugo e sreken, ziv em zdrav – i seto toa se slucuva paralelno.
billi znae duri i koga ke umre, iako okolnostite na negovata smrt voopshto ne se primamlivi (hidrogenska bomba vo Chicako, frlena od Kina, 1976) toj voopshto ne se plashi od smrtta – znae deka cim ne mu odgovara moze da se prefrli vo nekoj popovolen period – so pomosh na fintite na Trafalmagorcite.
a vo sushtina, trafalmagorija, Billy Pilgrim i negovata debela zena nemaat vrska so toa zoshto knigata ja obozavam. Voopshto ne me interesira naucna fantastika i mrazam voena literatura, ne me interesiraat nitu teorii za vremeto – shto po gjavolite e tolku magicno vo Slaughterhouse 5? Have I gone totally mad?
Vo sustina knigata e strasno neprijatna – mirisa na krv od sekoja strana, duri i od onie kade shto Billy sexa zgodni zeni...tema na knigata e VOJNA! Vojna, gledana od onaa neprijatna strana. Ovde imame bombardiranje na neprijatelska teritorija, na gaden nacisticki grad poln so gadni nacisti koi zasluzile da im se rusi kukata i odzeme zivotot. Sepak, ovde se pleska vo lice edna teorija koja shto i vo posledno vreme e dosta nepopularna, iako za vreme na detstvoto sekoj od nas ima izrecitirano minimum po edna stihotvorba za mirot i slobodata na nekoja poveke ili pomalku znacajna skolska priredba. Teorijata za Trafalmagorcite e samo ushte edna eskapisticka teorija za da se izbegne objasnuvanjeto na uzasite na 20 vek, koi ne se logicni i vo nitu eden slucaj ne se opravdani. Ubivanjeto ne moze da se opravda a moze da se patuva niz vremeto, nikogash ne bilo polesno. Trafalmagorcite isto taka imaat problemi so slobodnata volja. Billy isto taka ima so nea problemi. Kako mal odbral da potone no bil spasen protiv negova volja, bil frlen protiv negova volja, a bogami i negovoto patuvanje niz vremeto ne e do kraj po negova volja. Ovde se postavuva prasanjeto – shto so taa prokleta volja, do koj stepen sme sposobni da ja koristime? Dali voopshto taa volja ni se naogja po neshto vo zivotot?
Pred da se raspisam na trieset strani za simbolizmot i motivite na knigava – ke ja udostojam ideata za pisuvanje na avtorot so ednominutno molcenje.
· edna minuta molchi*
Vednash posle molcenjeto ke preminam na citati i kratok opis na obidite za cenzuriranje na trafalmagorskata vistina konecno otkriena od strana na Kurta Vonneguta jr.
“If I hadn’t spent so much time studying Earthlings,” said the Tralfamadorian, “I wouldn’t have any idea what was meant by ‘free will.’ I’ve visited thirty-one inhabited planets in the universe, and I have studied reports on one hundred more. Only on Earth is there any talk of free will.”
There isn’t any particular relationship between the messages, except that the author has chosen them carefully, so that, when seen all at once, they produce an image of life that is beautiful and surprising and deep. There is no beginning, no middle, no end, no suspense, no moral, no causes, no effects. What we love in our books are the depths of many marvelous moments seen all at one time.
the best of the best:
“
It is so short and jumbled and jangled, Sam, because there is nothing intelligent to say about a massacre. Everybody is supposed to be dead, to never say anything or want anything ever again. Everything is supposed to be very quiet after a massacre, and it always is, except for the birds. And what do the birds say? All there is to say about a massacre, things like “Poo-tee-weet?”
Cenzura:
Here it is, spored avtorite na knigata edna od najcesto cenzuriranite knig na 20tiot veke – pred se od politicki pricini. Spored obvinitelite – knigata e tuzba protiv vojnata, ja kritikuva vladata. Knigata e antiamerikanska i antipatriotska – spored obozavatelite – toa e pricinata za nejzinata genijalnost. Vonnegut izjavil ednash deka knigata e dokaz deka – teska e da se kaze neshto pametno za masakr (vidi citat gore, so pticite) . Obvinitelite se plasat deka posle procituvanje na knigata sekoj mlad i pameten covek nema nikogasdh da pomisli da zeme ucestvo vo nekoja si vojna, shto e losho za Amerika. Toa e dobro za Amerika – velat obozavatelite, i nikako da se razberat veke dolgo vreme.
Nekolku kutri daskali po literatura bile izbrkani od ucilishte, ushte nekoi drugi zavrsile potragicno – vo apsaana. Interesno e toa shto nemalo nitu eden sudski proces protiv izdavacite ili avtorot, a samata beseda za site vidovi na protesti protiv knigata zafaka neverojatni 10 strani shto e retkost vo nea. Ona shto se cini najstrasno, e faktot deka aktuelnosta na knigata nekako ne opagja i nema tendencija da bide taka vo kusodoglednata idnina...shto ragja moznosti za naredni obidi za nejzino ignoriranje i obidi za unishtuvanje.
Нема коментари:
Објави коментар