сабота, април 30, 2005

Za vcerasniot den, zaebaniot flashback i najsreknata tvrdina na svetot.

Ne znam zoshto ama mene ovaa Indija veke pocnuva da me kosi....se raboti za toa shto dolgo vreme ne sum sposobna da napisam nishto konstruktivno shto ne e povrzano so Indija...se raboti pred se za toa deka nauciv mnogu, doziveav mnogu i od toa ne mozam da se oslobodam i zaminam, tuku taka. (vovedot, kako shto ke se vidi posle dva reda, nema vrska so prodolzenieto, no za da ne ja rasipam avtenticnosta na iskazot ne promenuvam nitu edna zapirka)
Ushte eden neuspeshen pocetok na wroclawska prolet. Denovite gi pominuvam po pat od edno do drugo ucilishte, po pat niz zelenite ritcinja na avtopatot Poznanj- Wroclaw (koj e daleku od ideata za avtopat). Rabotam vo Prusice koe se naogja 30 kilometri severno od mojot roden grad. Stanuvam vo 6; si doagjam vo 6 popladne.
No se naviknavme, ne e tolku losho i toa. Mi nedostasuva kupot vreme shto go imav za sebe lani ova vreme, iako bev pod najgolemiot stress vo mojot zivot. Angliskata korekta ne me ostava da napisam stress so edna bukva.
Deneska denot mi pomina vo pusenje cigari so sluzitelkata, slusanje kako mojata sopatnicka bila najeftina nevesta na svetot (kupila nevestinski fustan za vrednost od 500 denari), jadenje turska baklava, simit pogaca i pienje tocno sedum kafinja.
Vo meguvreme bev i na internet i prv pat vo zivotot on.net me iznervira...ama ona v kraj. Slikata so Dzordz Bush i pokojniot Karol Wojtyla e krajno nevkusna i mi se cini deka prv pat vo zivotot sum zgrozrena od neshto shto treba na drugite da im e smeshno...no, nejse
Se vrativ doma vo 21h. Vkluciv Caf? Del Mar. Pijam nareden (osmi) maxwell house I pusham (mi e strav da brojam koja po red) l&m lights. Beram kodovi od L&M bidejki ima izvlekuvanje za Ipod. Sakam Ipod. Nema nikogas da gi ispratam, no toa ne go menuva faktot deka sakam ipod. Osven toa sakam da odam na pust ostrov, ili barem na Goa...pak pocnuvam so Goa.....grrrr

Ednash bevme vo Vagator. Bese skoro zajdisonce. Plazata bese opkruzena so karpi I na nea nemase skoro ich lugje. Pocna da se stemnuva i vo shackot pocnaa da svetat sveki. Sedevme so sopstvenicite piejki soleno lasi. Ni raskazuvaa deka denes vo 5 satot sabajle mozele da se vidat delfini.
Jas delfin imam videno samo ednash- koga bev mala na televizija go davaa flipper, a I ajkula 2 (the fallen dolphin) sum go gledala so trodimenzionalni naocari vo kinoto shto edno vreme beshe pretvoreno vo disko, a sega e pretvoreno vo propala investicija so koncert na bugarska turbo folk dzvezda od vreme na vreme. Si zamisliv apsolutna tisina, prekinuvana samo so zvuk na more I proektirav delfin koj skoka niz nevidliv trapez vo moj pravec. Jas sedam na masa, 20 metri pred golemoto more (da, se ushte tvrdam deka e more) I mojata dogorena cigara (wills classic – regulars) ja frlam vo pepeljarata. Proektiram show pred moi oci…odam da se kapam. Ne se plasam od meduzi i tsunami.
Nad Vagator ima rid (dobro de, gi ima nekolku). Na vrvot na ridot ima tvrdina izgradena od portugalci. Jas ednas se kaciv do pola rid ama posle toa si pomisliv deka sum vo Indija, a vo Indija ima zmii i so taa imbecilna misla potrcav nazad. Ne se kaciv do gore.
Taa tvrdina e srekna tvrdina. Dolgovecna, vecno soncana i svedok na milioni zajdisonca i trilioni delfini koi sekoe utro skokaat niz nevidlivi trapezi.
I ich ne i e gajle za nekakvi si zmii.

Ooooooooooooooooooom swit ooooum.

сабота, април 23, 2005

30 noemvri 2004

Aurangabad, Maharashtra (srceto na Indija...middle of nowhere....bukvalno)

Posle Goa odime vo Bombaj a posle Bombaj odime vo Aurangabad. Stignuvame vo 6 sabajle. Ovoj pat, za cudo, ne gi nosime kuferite. Organiziraa eden star istoshten nosac koi edvaj gi turkashe nasite 14 kuferi i bezbroj racni torbi do skolskiot avtobus. Skoloto nemase svoe kombe. Po pat ne preceka totalna temnica, indijskite gradovi ne poseduvaat osvetluvanje. Ne uspeavme da vidime nishto od istoriskiot Aurangabad koj, osen Delhi, isto taka bil glaven grad na Indija za vreme na mogolskite vladeenja. (neshto i Agra mi se mota niz glava, no nejse) Ne donesoa vo kukja na sred nishto, so dve sluginki, dva sprata, eden balkon, edna tarasa i nula ventilatori. Koga gi zabelezav, t.e koga ne gi zabelezav ventilatorite vo nitu edna od trite prostorii sfativ deka vreme e da se razmisluva za bukiranje na pat za nazad. (toa bese pocetokot na mojata lack of civilisation kriza koja zapocna vednas koga bev prinudena da ja napustam Goa)

Posle dvaeset i cetiri sati potskoknuvanje na indian railways imavme pravo da spieme okolu cetirieset minuti. Se razbira nemavme pravo da se istusirame bidejki sepak toa e luksuz za nekoi glupavi stranci koi moraat da se naucat da ziveat kako pola Indija. Vo 10h ne razbudija I ni rekoa deka vreme e da odime na rabota.

Ucilisteto se sostoi od dve baraki. Novo e, privremeno i nema nikakvi, ama ona nikakvi uslovi. Se smeskaat zlobno koga gi prasuvam dali ke mi organiziraat kompjuter za prezentacijata. Posle toa ke se pokaze deka nema da mi bide potreben bidejki prezentacii ke pravam na sosema drugo mesto.

Nasata uloga deneska se sostoese od nasmevnuvanje, poziranja, objasnuvanje kako toa festivalot koj go organizirame ke bide genijalen i kako vo nego ke mozete da vidite magare koe zboruva (bukvalno). Posle toa sleduva dremenje vo kancelarija. (okolu eden sat)
Kancelarijata se sostoi od nekolku drveni stolici i edna ogromna ogromna fotelja. (moze duri da se narece i tron). Jas normalno se upatuvam kon nea, se nurnuvam i pocnuvam da go razgleduvam skolskiot album. Tamu gledam bezbroj sliki so bracniot par Pinto.

( Sega ke kazam samo deka Pinto family se sopstvenicite na Trajan interneshnl i St. Gzaviers skolite vo Indija. Ke kazam samo toa deka za ucenicite i vrabotenite vo tie ucilishta tie se otecot, sinot , svetiot duh i amen. Tito, Stalin, Lenin, Hitler i site indijski bogovi mozat da im pozavidat na toa so kolkava ljubov, cest i stravopocit (so prvenstvo na prvoto) e obdaruvana taa sveta hristijanska familija koja shto Bombaj go izbrala za svoe carstvo nebesno, svoja Bela Kuka i svoe Vodno. Za Pinto family mozam da napisam roman od 10 toma...ke zapocnam so nekoj post, vo bliska prilika)

Bidejki vo crkvata na nasiot prijatel Isus, mora da ima reT i disciplina, vo kancelarijata vleguva direktorkata na st. Gzaviers i so faca „ish -satano” i ton „aha...sega- ke -te -kazam –na- majka- ti” mi se obrakja – dobro miss, kako ne ti e sram, sedish na stolicata na chairmanot. (chairman’s chair)

Chairman’s chair – vidi bogati. THE CHAIRMAN’S CHAIR????
THE THE CHAIRMAN’S CHAIR?

Sveta inkvizicijo! Kazni me! Ne mi prostuvaj iako ne znaev shto pravev. Frli go prviot kamen.

Stanuvam i si sednuvam na drvenoto ucenicko stolce. Sekomu cergata spored nozete. Koga ke porasnam ke bidam Amejzing Grejs Pinto.

Posle celata herezija, tivkiot sepot na lesna za predviduvanje tema megju site ucitelki i diskretni pogledi kon moja strana, staffot na St. Gzaviers resava deka vreme e da napravime neshto polezno za nivnoto ucilishte.

- Ke odite od klas do klas i ke go reklamirate festivalot. Ke im objasnuvate na ucenicite vo koi aktivnosti ke mozat da ucestvuvaat i ke gi ubedite da im kazat na roditelite da platat 1000 rupii do krajot na nedelata.

(toa ti e vo Indija pettina od nasata zarabotka, 20 dolari, pettina od zarabotkata na roditelite isto taka)

Receno storeno. Lebot mora da se zarabotuva. So mojata germanska prijatelka uspevame da razmenime mislenje dali i kade ima pretstavnishtvo na Aeroflot vo Aurangabad. Resavame toa da go proverime licno denes popladne, pomegju coffee day i iways.(nasata potkrepa i smisla na zivotot )

Vleguvame nenajaveno. Ne tropame na vrata bidejki vratite vo St. GZ i TR IRNTNL se sekogash otvoreni. Decata stanuvaat i recitiraat po silabi – Gu-u-d mo-r-ning miss. Potoa ja stavame na liceto maskata so nasmevka br 5 i pocnuvame da im objasnuvame na decata deka: ke imaat prilika da zemat ucestvo vo megunaroden proekt koj ke gi otkrie nivnite skrieni talenti, vo koj ke naucat neshto za 4 razlicni zemji vo Evropa i ...shto e najvazno, ke imaat prilika da nosat rozovi svetlecki kostimi, naocari za sonce i portokalovi periki

Poslednoto sekojpat gi ubeduva!

Ima okolu 20 ucilnici. Posle devetnaesettata ustata pocnuva da ni se grci kako na Joker od Batman i za sreka ni soopshtuvaat deka vreme e da jademe rucak (dorucak ne ni bese ponuden)

Posle rucak ni soopshtuvaat deka imase izvlekuvanje i deka jas i mojata polska i slovacka prijatelka sme srekni dobitnici na patuvanje vo Jalna kade shto ke bideme smesteni vo narednite dve nedeli. Jalna se naogja na 66 kilometri severno od Aurangabad. Ne se trudete da ja najdete na karta. Posle 24 saati pat, 40 minuti spienje i 3 sati nasmenuvanje i fakanje pena na usta ne stavaat vo skolski avtobus i nasata odiseja prodolzuva. Odime vo gradot na nishtoto. Odime vo Jalna, Tvin Piks na Dekanska Visoramnina. (posle toa ke doznaeme i deka Jalna e Svajcarija vo Indija) Tamu ke ja doziveeme nasata najgolema indijska avantura. Ke jademe Govedsko!!!!!!!!!!!!!!!!! Ke jademe SVETA KRAVA!!!! No, za Jalna ke vi raskazuvam vo naredna prilika….stay tuned.

Epizodata narecena Aurangabad sega zasega zavrshi pred vreme...no ke prodolzi isto taka.

friday status

Skoka cd-to kupeno za 50 rupii na Goa. Kupeno bese od tibetanci vo restoran koj navodno trebalo da ja prezentira nivnata narodna kujna. Go menuvam cd-to....stavam cd kupeno vo planet M – Prem Joshua – Mudra.(200 rupii)

DVD status : vo ramkite na serijata filmovi koi gi gledam otkako im pominala modata – Scorsese- Gangs of New York, Almodovar – Kika, po desetti pat – Copolla – Virgin Suicides. (kupeni vo spisanija...spisanija kupuvam samo koga imaat dvd kako dodatok)

Dolg popladneven son. Petocite vo mojot zivot veke dva meseci se odlikuvaat so dolg poladneven son. Edinstven den koga mozam da si dozvolam neshto takvo. Toa izgleda na sledniot nacin – se pushta film, se gledaat prvite deset minuti, se zaspiva, posle toa se razbuduva da se iskluci filmot, potoa se razbuduva da se gleda naredni deset minuti itn. Posle toa se pie kafe i se resava shto ponataka so petokot vo mojot zivot.

Grafomanijata, potkrepena so moite zabeleshki vo 3 tetratki doneseni od Indija povtorno pobeduva.

Ako te mrzi da citash onlajn .....ti dozvoluvam da printash...spread the mesidz!

недела, април 17, 2005

Posledniot den na oktomvri 2004.

Posledniot den na oktomvri 2004.

Prv den vo Bangalor.

Ne docekuva dozd i cel eden covek. Spored toa prv pat (za zal ne i posleden) se prinudeni da si gi nosime kuferite koi tezat okolu 40 kilogrami (oddelno) i toa otkako padnaa trkalata na moeto kuferce kupeno vo 5 bez 15 vo Daichman e skoro i nevozmozno. Indijskite zeleznicki stanici se sadisticki bidejki imaat premnogu skali, na sekoi 10 do 20 metri sme prinudeni da se dvizime nagore preku okolu 50 tesni skalila.
Prvi impresii od Bangalore. Stadion za Kriket. Svirele Sting i Bryan Adams. Sme promasile vazen natprevar so Avstralija. Plakati za koncer na Sonu Nigam, eden od najvaznite indijski playback peaci. Ja gledame Indijskata Silikonska Dolina. Eden oblakoder, dva oblakoderi, ushte nekolku biznis kompleksi, posle toa nishto, pa povtorno suma od oblakoderi. Zaboravam deka sum vo Indija. Neonski svetla, zgrada na HP, zgrada na Yahoo...posle toa stoime na semafori edno 20 minuti. Se sekavam deka sum vo Indija. Jademe vo Pizza Hut. Posle toa ne nosat vo Ryan Intrntl koe shto po nareden pat se naogja nadvor od sekakva vozmozna civilizacija. Ucilisteto e polu od staklo polu od tuli. Zadniot del ne e dograden. Ganga ni pokazuva kade ke izgradat bazen i kade sekcijata po biologija odgleduva pcenica i patlidzani.
Posle dva dena pominati na beskrajnite indijski shini konecno stignavme vo naseto novo prestojuvalishte. Na vtoriot sprat na Ryan. Imame kujna, kupatilo, televizor za ukras(bez antena), jas imam svoja soba. Prv pat posle 3 meseci imam svoja soba. Se sostoi od krevet bez postelnina, stolica i polici. Pogled od prozorecot - patlidzanite i pcenicata na sekcijata po biologija.
Se karame za toa koj prv ke odi da se istusira. Uspevam da isforsiram treto mesto. Posle toa pobednikot odi vo golemata kada ( da! imame kupatilo so kada i bojler...prv pat posle 3 meseci). Pobednikot se dvizi bavno i gordo. Triumfalno ja otvora vratata. Gi ostava krpite na WC soljata, vleguva vo kadata i posle toa site slusame edno glasno – nema voda!
Ganga veke si zaminal. Ke se vrati nekade popladne. Vo ucilisteto sme nie I strazarite. Ne mozat da ni pomognat. Mieme zabi so poslednite zalihi na Bada Bisleri.

Sai Ram

Ganga se vraka. Ne moze da ni pomogne no moze da ne odnese na ekskurzija vo ashramot na Shri Satya Sai Baba, zivata reinkarnacija na Rama, koj e ziva reinkarnacija na Vishni, koj e odgovoren za toa shto svetot se ushte kolku tolku se drzi na noze. Na moe golemo iznenaduvanje samo jas sum cula za Sai. Mojata germanska prijatelka toa go komentira so nejzinoto poznato – vie od Istocna Evropa, samo vie mozi da se orientirate vo takvi raboti. Vo toj moment, sosema daleku od Indija, Konstantin Miladinov pravi eden krug vo svojot grob.
Se ushte vrne. Pristignuvame. Ashramot e pust. Pred nego ima nekolku tezgi so posteri i knigi od i so cickoto so afro frizura. Ashramot se sostoi od 3 dedovci koi ni izleguvaat vo presret, ne teraat da povtoruvame Sai Ram I ni raskazuvaat kakov e protokolot na ova sveto mesto.
-Prvo gi soblekuvame cevlite (dobro, na ova sme naviknati, never mind the rain), obavezno nosime samija so koja shto gi pokrivame ramenata, gradite I se dvizime kon oltarot koj e mosne oskuden. Se sostoi od nekolku posteri na Sai, idoli na Ganes I Rama. Mazite i zenite (vo asramot gi ima vkupno 5 na broj) se molat (t.e meditiraat de) oddelno. Moite dve germanski prijatelki kako i po obicaj odat da meditiraat na pogreshno mesto. Ukoreni i evidentno nervozni se vrakaat nazad.
Posle nasat meditacija (premnogu kratka za ocekuvanjata na nasite vodici) ne nosat pred zatvorena porta da ja vidime letnata rezidencija na Sai. Dedoto so cista na celoto ni raskazuva kolku e Svami dobar, kolku e fer i kolku mnogu lugje od zapad pa duri i od Germanija doagjaat vo ovoj Ashram. Za zal Svami ne e doma. Vo ovoj period od godinata prestojuva vkupno 105 km juzno od Bangalor. Rezidencijata e ogromna i ima oblik na lotos (indijskoto nacionalno cveke) Vednas do nea ima koleg, sala za konferencii i hostel kade shto prestojuvaat stranci (koi sega ne se tuka budejki Sai ne e tuka ama gi ima, gi ima...). tolku. Vrne, vrne, vrne.
Dobivame bindi na celo i izleguvame povtoruvajki Sai Ram nekolku pati pred da se izgubime. Malku mi e maka shto ne uspeav da go vidam Sai. Sum cula deka znae da izveduva trikovi. Vo sekoj slucaj mestoto zraci so pozitivna energija iako Sai nikojpat ne mi budel simpatii. Drugite ne se zadovolni od posetata na Ashramot. Se cudat kako e vozmozno da Svami ima tolkava rezidencija. Gi upatuvam da se potsetat na crkvite vo nivnite gradovi. Ocigledno sum dala losha sporedba bidejki se vo najmala raka nezadovolni so nea.

I posle toa...

Posle toa odime vo Planet M. Edno od moite najomileni mesta vo Indija. Muzicka prodavnica, razbira se. Kupuvam nekolku bolivudski shita. Sleduva setkaranje po MJ road. Zirkame po izlozi i gledame shto se nema da si kupime bidejki cenite se vo najmala raka, zapadni. Pieme kafe vo nasiot Kofi Dej, gledame reka na beli lugje, se slusa neindijska muzika.
Bangalore mi se dopadna. Konecno sme vo grad koj ne e pregolem, e liberalen i vo kojshto ima pubovi. Mislam mesto kade shto se sluzi pivo i kade shto nikoj ne te gleda na krivo koga ke go poracas. Komercijalen centar na juzna Indija. Poln so beli lugje na skuteri, oblakoderi, prodavnici na Reebok i svileni sari od Mysore. Za Mysore ke vi raskazam nekoj drug den. Se naogja na 3 sati juzno od Bangalore. Chennai (Madras) e na 5. Za Chennai nema da vi raskazam bidejki ne uspeavme da otideme tamu.
Narednite deset dena gi pominavme jadejki vo Subway i Pizza Hut, surfajki vo Iway, piejki kokteli vo Holiday Inn, piejki Arabian Heights vo Coffee Day i espreso vo Barista, gledajki kanadda i germanski filmovi, posetuvajki hramovi na Shiva, Nandi, parlamenti, sudovi, sultanski palati koi shto bea zatvoreni radi IT saemi itn. Voda ni vklucija posle 2 dena. Vo meguvreme koristevme Bada Bisleri i Himalaya.

Od dnevnikot na selskata ucitelka

Vcera docekav nov kompjuter iako zborot nov ne odgovara bash na toa shto momentalno go koristam. Grafikata e uzasna, imam 5 giga poveke na hard disk, imam cudni zvuci koi shto izleguvaat od belata kutija, nemam makedonska poddrshka, nemam zasega nitu eden kirilicen font....internet se ushte nemam...ke go sredime se nadevam vo rok od 2-3 nedeli (oti ne mozam vise ke puknam), imam nova tastatura na koja shto se ushte se nemam naviknato i pred se imam glupav opticki glusec koj mi odi na nervi od day 1.
Statusot vo nedela nautro e sledniot: slusame Nick Cave – Abattoir Blues/The Lyre of Orpheus. Citame kniga od Amitav Ghosh kade shto se diskutira dali malarijata e del od megunarodna intriga koja vodi do nov svetski poredok ili ne. Se naogjam vo soba koja shto bara cistenje ama mojata sostojba vo nedela nautro toa go onevozmozuva. Vcera slusnavme na vesti deka od utre ke pagja dozd so sneg i toa avtomatski ne frli vo teska depresija od koja shto denes vecer ke se lecime koristejki go posledniot aprilski topol den, t.e vecer.
Si go sakam stariot kompjuter koj mi go startirase windowsot duri posle desetokratno pritiskanje na space barot i F1. Sepak imase prokleti 32 biti i high color i koga gledav sliki ne izgledaa kako da se pecateni na losh printer. Toa neshto iako e se ushte prisutno vo mojata soba sepak pociva vo mir i naskoro ke bide iznesen na bunishte. Mozebi nekoj ke go reciklira vo neshto poprakticno, na primer vo postolje za saksija. Nie ovde ne rabotime so zivi cvekinja.
A bese ubavo vo poslednite nekolku nedeli vo Wroclaw. Ptice so pjale i lale su cvale. Selskata ucitelka gi testirase svoite ucenici. Nikoj ne dobi edinica bidejki selskata ucitelka napravi test za idioti kade shto dvojka se dobiva posle crtanje na golema vrata ili mali narakvici. I site bea srekni i zadovolni.
Duri sum pratila aplikacija za rabota vo Anglija. Vo rok od 10 minuti napisav uzasno CV i ushte pouzasno pismo i zamisli mi odgovorija. Sega si zamisluvame selska britanska idila, shum na okean i zeleni ridovi. Nedelite sluzat pred se za sonuvanje so otvoreni oci.

A Indija….
Ostana tamu nekade daleku. Nedostizna, nedostapna...zaedno so site nejzini volovi, kravi, sadhusi i dzvakaci na paan
I jas se ushte se ucam da ne upagjam na sekoja tema bez razlika dali e za nadvoresna politika, urbanistika ili pak lokalen transport so moeto – A vo Indija toa bese sosema poinaku....
Osven toa nedelite sluzat za brisenje na prasina na Krishna i za pregled na toa kolku od skolkite bereni na Baga se iskrsile.
Petokot posluzi da se gleda Crna Macka Beli Macor i da se zakluci deka posle Indija isto taka sme zavrsile osnoven kurs po romski jazik, a dosega ne sme bile svesni za toa...
I toa

недела, април 03, 2005

no dnevnik, not again

ete taka...
me mrzi da pisuvam po mnogu denovive ama ke kazam samo ova:

vo Goa za 5 evra ne se spie vo hotel
vo Goa so 50 dolari ne mozes da prezivees poveke od nedela (toa ako se ranis so leb i voda...kupeni od prodavnica, ne pusis, ne pies, ne zivees...nevozmozno na goa...premnogu iskusenija naednas)
pivoto e so ista cena kako vo makedonija(tocno, najeftino e vo cela indija)
obrok vo najeftin restoran (kompleten) okolu 4-5 evra

i sho ne najvazno

PO GJAVOLITE TAMU NE E INDISKIOT OKEAN TAMU E ARAPSKO MORE!!!!!!!
Glaven grad na Goa e Panjim...nema nikakva panaja
(nema da komentiram za psiohodelicnata nasoka na rejvot)

umoran sam prijatelju umoran

сабота, април 02, 2005

wait for me please

nema postovi za indija
nema postovi voopshto

KRIZA!!!!
nema kompjuter - rikna hardot
nema vreme - izleguvam vo 7 sabajle se vrakam vo 7 navecer
nema internet - telefonot e blokiran za nadvoresni

Polska e tazna
svetot e tazen
jas sum isto tazna....no sepak nekoj vo Rim zaminuva na podobro mesto

sreken ti pat Karolu Wojtyla
veke ni nedostigas!!!