Bileto

Sakajki od nea da napravam glaven junak na nekoja prikazna teshko mi e da i izmislam ime. Koga i izmisluvam novo ime, i koga i davam zivot na hartija seto toa izgleda nelogicno i plitko. Mozebi zaradi seto toa resiv barem da i go ostavam na raat imeto – ne bi mozela da bide neshto poveke ili pomalku od Bile. Znaci, Bileto, ova e prikazna za nea i za nas. Mozebi, ovaa prikazna e poveke za nas otkolku za nea, taa sepak zamina prva. Posleden pat ja vidovme so golem stomak, pievme kafe i pusevme cigari. Sedevme vo mesto koe shto se zatvori brzo so toa. Isto taka i taa brzo potoa zamina Avstralija. Nabrzo i del od nas ke zamine vo Avstralija, site tamu ke zaminime. Avstralija e Neverland, ima palmi i pirati. Definitivno site ke zamineme vo Avstralija, samo shto taa zamina prva.
Bileto prva propushi. Taa opshto zemeno prva mnogu raboti proba. Zemajki vo predvid deka bese od borimecka, a toa e i eden od prvite delovi od gradot koi gi gledame koga vleguvame vo Bitola so voz. Se kaj nea beshe prvo. Prva oblece bunda, prva otide na goa zurka i prva imashe seks. Bileto imashe postara sestra koja shto osven vo desetkite na masinski ne beshe nishto prva. Se drugo i pripagjashe na Bileto i Bileto beshe svesna i gorda na toa nejzinite dostignuvanja.
Eden nejzin tipicen muabet izgledashe vaka bash:
- Lele peer, vcera sedime vo Plejboj, i igram jas bilijard so gazdata. go rusiv znaci, deset- nula za mene. Mi veli – bile kako tebe zenska nema druga, sedi ovde kaj mene ke pieme viski. I izvade od sankot Ballantines i sedime pieme. Pijam jas, pie toj, pijam jas pie toj. Posle dve sisinja toj pocna da mi se pusta. Jas mu velam sedi miren, ne sum jas za tebe, imash zena, imash deca. Toj mi veli, ne Bile, zena mi ne moze da ispie nitu edna casa viski a ti si vo se prva! Duri i vo Bilijard me tepa, a mene dosega zena me nema tepano nitu ednash. Jas mu velam - sedi miren, donesi ushte edno sise. Go otepavme i nego i toj padna pod masa a jas mu vikam na kelnerot –decki aj donesi ushte po edno od tie, gazdata da go razbudime.
Bileto beshe mnogu drushtvena. Gi znaeshe site, cela Bitola i so site imashe vrski. Ni veleshe nikogash da ne se sekirame bidejki mozeme da vlezeme kade i da posakame i koga i da posakame bidejki izbacivacite i se komshii. Se znaese so cel klan na Norisovci i so Pero Sizofrenikot. So nea sekogash se custvuvavme bezbedno.
Od vreme na vreme, koga Bileto ne beshe so nas, nie se druzevme i so drugi lugje. Togash do nas stignuvaa glasini deka Bileto bila kurva. Nie na toa velevme deka Bileto ne e kurva. Bileto ne bi mozela da bide kurva. Kurvite legnuvaat za pari i stojat pod feneri. Bileto ne gi ispolnuva tie uslovi – sledstveno site tie moroni na koi shto Bileto im udrila korpa ne bea vo pravo.
Posle devet meseci druzenje so Bileto navistina mozevme da vleguvame vo site kafici, imavme besplatni pijacki. Bileto najcesto isceznuvashe nekade posle tretata ama nie ne i se lutevme. Znaevme deka narednite denovi Bileto ke se vrati i ke ni raskaze kako sedela so dj-ot od Skopje za Sank vo Underground i mu kazuvala shto pesni da pusti, ili pak ke ni raskazi kako koga imalo rok festival vo nea se zaljubil tapanarot od Beograd koj shto pijan kamen otisol po nea do Borimechka i gi razbudil nejzinite vo 4 sabajle.
Posle devet meseci druzenje so Bileto nie zavrsivme prva godina gimnazija so cetvorki i trojki a Bileto otide na popravni ispiti po hemija i angliski. Jas sedev so Bileto da ja ucam angliski. Dojde kaj mene nekolku pati koga moite bea na rabota. Dodeka jas i raskazuvav za toa deka vo indirekten govor present simple preminuva vo past simple taa pieshe limenki Skopsko i puseshe Camel. Posle toa jas nikako ne mozev da ja ubedam majka mi deka ne pusam cigari, a i stvarno ne pusev. Toa se sluci podocna, i Bileto nemashe udel vo moeto zapagjanje vo porokot na nikotinizam.
Posle dva meseci Bileto kepna. Na prvi septemvri nasata cetirisobna klupa beshe prazna za edno mesto. Bileto sepak dojde na prviot odmor i zaedno otidovme na Tepsija bidejki casovite po likovno i muzicko bea dosadni i Bileto trebase da ni najdi opravdanie preku nekoj od Karpos.
Posle toa nie pocnavme da ja odbegnuvame Bileto. Poveruvavme vo toa deka Bileto e kurva, posle toa koga vidovme kade odi koga isceznuva. Prestanavme da veruvame deka Bileto e sposobna da ispie onolku kolku shto tvrdeshe, a i nekako ne ni se cineshe posle izvesno vreme interesno toa deka nekoj e sposoben da ispie mnogu. Osobeno otkako edna od nas posle pienje na devet konjaci vo eden saat za Nova Godina zavrshi na infuzija. Tamu ja spasi eden mnogu dobar medicinski brat koj ne i kaza na nejzinite i od togash bevme sigurno deka preteranoto pienje na alkohol nishto dobro so sebe ne nosi.
Nabrzo potoa doznavme deka Trozo bese obvinet za ubistvo, pa pocnavme da pazime kaj izleguvame. Nabrzo zaklucivme i deka mestata kade shto Bileto igra bilijard so gazdata se polni so stari bekari i resivme da ne vlezime vo nitu edno od mestata koi shto Bileto ni gi preporacuvashe, i po cena da ima besplatno viski.
Ushte podocna edna od nas prestana da pie zestoko pa se prefrli na pivo. Dve od nas dobija opomena pred isklucuvanje za nad 150 neopravdani. Posle toa roditelite na edna od nas se razvedoa i dobivme makea za ozboruvanje. Seto toa sepak ne beshe pod vlijanie na Bileto. Bileto najde druga drugarka. Se vikashe Kate.
Kateto beshe visoka i ubava. Imashe mnogu akni na liceto ama toa ne i preceshe da bide visoka i ubava. Kateto imashe i roditeli vo Amerika i ziveeshe sama. Ne odeshe na ucilishte bidejki toa ne i beshe potrebno. Kateto imashe i druga drugarka koja shto se vikashe Elenica. Elenica beshe zaljubena vo Kateto i mnogu cesto beshe prakana doma po rakija i sirenje, koga ke se potrosese zalihata kaj Bileto a prodavnicite bea zatvoreni.
Sepak, togash nie ne se druzevme so Bileto, iako Bileto znaeshe mnogu dobro da gleda na kafe, iako Bileto pusese Kamel bidejki nejziniot komshija rabotese vo Frishop i i gi davashe bez pari. Togash ne se druzevme so Bileto i smetavme deka Bileto e patologicna lazlivka. Ne deka se sramevme od nea ili neshto drugo, tuku ednostavno ni se razdelija patishtata.
Posle toa gi vidovme Kateto i Bileto. Beshe zima i pagjashe sneg. Sedevme na klupa pred Magnolija i pusevme Boss. Razmisluvavme kako da dobieme gratisi za nastapot na Last Expedition i gi vidovme Kateto i Bileto. Nosea kusi beli bundi i visoki potpetici. Bileto noseshe mini a Kateto kozni pantoloni. Ni padna smeshno i se smeevme. Bileto ne vide od daleku i ni vikna – ej pazete a? Kolku sum jaka, kako od Pariz! Kako od Rim! So Kateto ke odime vo Germanija.
Posle naredni nekolku meseci voopshto ne ja gledavme Bileto. Kateto beshe nasekade, vo sekoj kafic, na sekoja avtobuska stanica. Nekogash noseshe bunda a nekogash noseshe trenerki. Ednash ni rece deka Bileto e nenormalna i deka e patologicna lazlivka. Nie ne i odgovorivme nishto. Kateto ja isprati Elenica po Vino i go ispivme.
Vo juni zavrsivme vtora godina sredno i edna od nas imashe popravni ispiti a drugite se izvlekovme so trojki i cetvorki. Od nasite 150 neopravdani napravivme 300 no nikoj ne ne brkashe od ucilishte.
Posle edna godina, zavrsivme i treta godina i sedevme vo edno mesto so crveni zidovi i pernici na sofite. Bevme dogovoreni so Bileto, taa dojde i poraca votka-sveps. Ni rece deka e trudna i deka ke se mazi. Ni pokaza sliki od Bobi i rece deka za 2 meseci ke rodi sin vo Sidnej. I poracavme se najubavo i da ne pusi ako e trudna. Ni rece deka nema gajle, deka i majka i pusela ko odzak pa ete shto i fali. Imavme kiseli nasmevki i bevme mnogu tazni deka e trudna ama toa ne sakavme da go pokazime. Deluvashe srekno.
Posle blisku 10 godini od goreopisanite nastani nemame pojma shto se slucuva so Bileto. Sepak, neshto ni veli deka iako vo Sidnej e zeshko taa sigurno nosi bela bunda i sedi zad nekoj sank. Definitivno pusi pura i zboruva so gazdata. Igraat Pikado i taa go tepa na sekoe. Gazdata e fasciniran i ja bara za zena. Taa so smeenje go odbiva i zaedno ispivaat ushte tri sisinja shardone.
Sakajki od nea da napravam glaven junak na mojata prikazna teshko mi e da izmislam poenta. Edinstveno neshto shto mi pagja na pamet e deka verzijata na toa shto Bileto pravi vo momentot e sigurno tocna. Taa sigurno bi sakala taka da bide. Dokolku sepak Bileto ne uspea da ja spusti kilazata posle bremenosta, rodi ushte nekolku i mazot i redovno ja tepa. Duri i da beshe kurva i da ne ja bivashe za angliski. Pa duri i da beshe stvaro patologicna lazga, gledajki nazad sigurno gi spomenuva nejzinite 10 pobedeni partii bilijard, ili beljot – seedno dali i se slucile ili ne, i otvora naredno sise Badel.
Ma garant gi ima i vo Avstralija.

Slaughterhouse 5 by Kurt Vonnegut jr.

Vonegut e eden od retkite pisateli koj me tera da razmislam, mnogu da razmisluvam za raboti za koi ne sakam da mislam. Me tera da razmisluvam za sustinata na zivotot, za ljubovta, vojnata, za mizerijata na sekojdnevieto i za ubavinata na individualizmot. Me tera da prelistuvam, ne veruvam vo toa shto go citam i da baram da ne imam neshto propusteno megju redovi. Koga ke procitam roman ili raskaz od Vonegut, vednash posle poslednata stranica se vrakam na prvata – sakam da go procitam ushte barem ednash. Cuvstvoto e mnogu mazohisticko, bidejki Vonegut retko i koga pisuva za srekni okolnosti, iako i koga pisuva za atomski bombi ti doagja da se postelish od smea. Koga za prv pat se sretnav so Vonegut, toa go napraviv bash so Slaughterhouse 5, ili ete vo sloboden makedonski prevod – Klanica 5.
Glavniot junak vo prikaznava ne deluva mnogu, ima problem so vremeto – celo vreme e frlan te napred te nazad – te vo pregratkite na holivudska super dzvezda te vo zarobenishtvo vo Drezden, te vo detstvoto te e kidnapiran od vonzemjani. Nishto cudno shto tipot skrenuva nervno. Postrasno e samo toa shto Billy Pilgrim e vo sustina simbol na individuata koja shto e igracka vo racete na surovata realnost na 20 vek, vek na plasticni pin-up devojki i letecki cinii kako i vek na koncentracioni logori i masovni ubistva. Koga Billy ke bide kidnapiran od Trafalmadorcite vo sustina ke mu bide sosema udobno, iako ke bide staven vo staklen kafez vo zooloshka gradina za mali trafalmadorcinja da go nabljuduvaat coveckiot vid. Trafalmadorcite ke mu raskazat vo koj film bil vlezen....se raboti za konceptot na vremeto. Se e sklopeno vo edno – site tri nasi covecki koncepcii za nego. Na primer, koga nekoj ke umre vo edno vreme, vo drugo e sreken, ziv em zdrav – i seto toa se slucuva paralelno.
billi znae duri i koga ke umre, iako okolnostite na negovata smrt voopshto ne se primamlivi (hidrogenska bomba vo Chicako, frlena od Kina, 1976) toj voopshto ne se plashi od smrtta – znae deka cim ne mu odgovara moze da se prefrli vo nekoj popovolen period – so pomosh na fintite na Trafalmagorcite.
a vo sushtina, trafalmagorija, Billy Pilgrim i negovata debela zena nemaat vrska so toa zoshto knigata ja obozavam. Voopshto ne me interesira naucna fantastika i mrazam voena literatura, ne me interesiraat nitu teorii za vremeto – shto po gjavolite e tolku magicno vo Slaughterhouse 5? Have I gone totally mad?
Vo sustina knigata e strasno neprijatna – mirisa na krv od sekoja strana, duri i od onie kade shto Billy sexa zgodni zeni...tema na knigata e VOJNA! Vojna, gledana od onaa neprijatna strana. Ovde imame bombardiranje na neprijatelska teritorija, na gaden nacisticki grad poln so gadni nacisti koi zasluzile da im se rusi kukata i odzeme zivotot. Sepak, ovde se pleska vo lice edna teorija koja shto i vo posledno vreme e dosta nepopularna, iako za vreme na detstvoto sekoj od nas ima izrecitirano minimum po edna stihotvorba za mirot i slobodata na nekoja poveke ili pomalku znacajna skolska priredba. Teorijata za Trafalmagorcite e samo ushte edna eskapisticka teorija za da se izbegne objasnuvanjeto na uzasite na 20 vek, koi ne se logicni i vo nitu eden slucaj ne se opravdani. Ubivanjeto ne moze da se opravda a moze da se patuva niz vremeto, nikogash ne bilo polesno. Trafalmagorcite isto taka imaat problemi so slobodnata volja. Billy isto taka ima so nea problemi. Kako mal odbral da potone no bil spasen protiv negova volja, bil frlen protiv negova volja, a bogami i negovoto patuvanje niz vremeto ne e do kraj po negova volja. Ovde se postavuva prasanjeto – shto so taa prokleta volja, do koj stepen sme sposobni da ja koristime? Dali voopshto taa volja ni se naogja po neshto vo zivotot?
Pred da se raspisam na trieset strani za simbolizmot i motivite na knigava – ke ja udostojam ideata za pisuvanje na avtorot so ednominutno molcenje.
· edna minuta molchi*
Vednash posle molcenjeto ke preminam na citati i kratok opis na obidite za cenzuriranje na trafalmagorskata vistina konecno otkriena od strana na Kurta Vonneguta jr.

“If I hadn’t spent so much time studying Earthlings,” said the Tralfamadorian, “I wouldn’t have any idea what was meant by ‘free will.’ I’ve visited thirty-one inhabited planets in the universe, and I have studied reports on one hundred more. Only on Earth is there any talk of free will.”

There isn’t any particular relationship between the messages, except that the author has chosen them carefully, so that, when seen all at once, they produce an image of life that is beautiful and surprising and deep. There is no beginning, no middle, no end, no suspense, no moral, no causes, no effects. What we love in our books are the depths of many marvelous moments seen all at one time.

the best of the best:
“
It is so short and jumbled and jangled, Sam, because there is nothing intelligent to say about a massacre. Everybody is supposed to be dead, to never say anything or want anything ever again. Everything is supposed to be very quiet after a massacre, and it always is, except for the birds. And what do the birds say? All there is to say about a massacre, things like “Poo-tee-weet?”

Cenzura:

Here it is, spored avtorite na knigata edna od najcesto cenzuriranite knig na 20tiot veke – pred se od politicki pricini. Spored obvinitelite – knigata e tuzba protiv vojnata, ja kritikuva vladata. Knigata e antiamerikanska i antipatriotska – spored obozavatelite – toa e pricinata za nejzinata genijalnost. Vonnegut izjavil ednash deka knigata e dokaz deka – teska e da se kaze neshto pametno za masakr (vidi citat gore, so pticite) . Obvinitelite se plasat deka posle procituvanje na knigata sekoj mlad i pameten covek nema nikogasdh da pomisli da zeme ucestvo vo nekoja si vojna, shto e losho za Amerika. Toa e dobro za Amerika – velat obozavatelite, i nikako da se razberat veke dolgo vreme.
Nekolku kutri daskali po literatura bile izbrkani od ucilishte, ushte nekoi drugi zavrsile potragicno – vo apsaana. Interesno e toa shto nemalo nitu eden sudski proces protiv izdavacite ili avtorot, a samata beseda za site vidovi na protesti protiv knigata zafaka neverojatni 10 strani shto e retkost vo nea. Ona shto se cini najstrasno, e faktot deka aktuelnosta na knigata nekako ne opagja i nema tendencija da bide taka vo kusodoglednata idnina...shto ragja moznosti za naredni obidi za nejzino ignoriranje i obidi za unishtuvanje.

Catcher in The Rye na J. D Sellinger

Knigata uspea da vovede cudo kontraverzii bez upotreba na mnogu vulgarizmi, bez droga i bez ich seksualni sceni. Fala mu na boga, dodusha, zemajki vo predvid deka glavniot anti-junak, Holden Caufield, e srednoshkolec. Romanot e izdaden pred edno 50-tina godini, najprvo vo US a posle nekolku godini i vo Britanija. Preveden e na mnogu jazici, i e lektira vo sredno vo Polska, shto pridonesuva da mnogu deca ne sakaat da ja procitaat po difolt bidejki neli, se shto e lektira e dosadno i ne cini. They couldn’t be more wrong.
Catcher in the Rye mi padna vo race na starost, koga i mene mi beshe lektira ama na fakultet, i prvoto neshto shto si go rekov koga ja procitav e – knigo, zoshto namesto da te citam tebe si go trosev vremeto na svoi 15-16 godini na Herman Hese i Paolo Koeljo. Zoshto nekoj pameten vo Mk ne se nasol da te stavi vo lista na knigi za citanje, namesto na primer eden kup knigi od bivsata jugoslovenska literatura, ne odminuvaat bezbroj klasicni dela od svetskata literatura, koi gi otkrivame slucajno i zalime deka ne ni padnale vo race tokmu togash, koga ni bile najpotrebni. dodusha, mozebi ima i nekoja racionalna pricina za seto toa. Siroko poznat fakt e toa deka, zaradi pustiot Holden Caufield, Mark Chapman, eden ubav den pred okolu 20tina godini go zastrelal John Lennon. Pricina? – Smetal deka e “Phoney” i sakal da ne zastiti od negovoto polno so lagi vlijanie! Koga ke razmislam podobro, do nekade i bil vo pravo. Se vo imeto na nevinosta i naivnosta na mladiot covek! Daleku od puritansko-konzervativni ideali, daleku od hipicki idei, se vo imeto na univerzalnata nevinost i iskrenost – holden, a i Chapman, ne zavrshile ubavo! Za sreka, Caulfield, ne predizvika premnogu zrtvi. Da beshe napisano za nego denes, sigurno namesto da bega od svoeto skolo vo NY i da se prepusti na branjenje na cesta na site deca na svetot, ke naracal kalashnikov preku internet i ke zastanel na vrvot na nekoja 57-katnica da strela na se shto se dvizi. Ama ete, mladicot bil pacifist. BTW, na Wikipedia procitav i deka nesudeniot ubiec na Ronald Regan isto taka imal mala opsesija so Knigava.
Kratka sodrzina so spojleri (kako i po obicaj): Holden Caufield e izbrkan od negovoto ucilishte pred boziknite praznici i namesto da se vrati doma da odlezi kazna so frlanje gubre po tri pati na den, se resava na samostojno lutanje po ulicite na New York koe ke zavrshi so toa shto za negovite slucki ke preraskazuva od psihijatriska bolnica.
Kratko objasnuvanje na naslovot: vo sustina igra na zborovi i parafraza na edna pesna. Holden si pravi film deka negova zivotna zelba e da stane zastitnik na site nevini deca. Saka da stoi pred provalija za da ne gi ostava decata da padnat vo nea. Go frustrira toa deka vo ucilishteto na sestra mu nekoj napisal „Fuck You” i pagja vo bunilo koga sfaka, gledajki ja povtorno sestra si Phoebe, kako se vozi na ringispil, sfakajki deka nikogash, ama ona nikogash nema da moze da go promeni svetot, i deka decata, porano ili podocna ke se pretvorat vo phoneys, i toj nishto ne moze da napravi protiv toa. Nikogash ne bi mozel da gi izbrishi site Fuck yous napisani po zidovite na celiot svet.

Memorable Quotes: (po zelba na Moby, a i zoshto da ne u stvari)
Anyway, I'm sort of glad they've got the atomic bomb invented. If there's ever another war I'm going to sit right the hell on top of it. I'll volunteer for it, I swear to God I will."

What I have to do, I have to catch everybody if they start to go over the cliff- I mean if they're running and they don't look where they're going I have to come out from somewhere and catch them. That's all I'd do all day. I'd just be the catcher in the rye and all. I know it's crazy, but that's the only thing I'd really like to be. I know it's crazy.

i poslednata recenica, edna od najdobrite posledni recenici ever written:
If you want to know the truth, I don't know what I think about it....Don't ever tell anybody anything. If you do, you start missing everybody."

Cenzura:

Catcher in The Rye e edna od najcesto baniranite knigi vo amerikanskata istorija. Shto e interesno, taa, kako shto kazav i prethodno, e i edna od najzastapuvanite knigi vo srednite ucilishta. Ambasadorot na US vo Australija im ja poklonil knigata na avstraliskata vlada, no. knigata bila vratena so objasnuvanje deka vo nea ima loshi izrazi i opisi na odnesuvanje na mladi lugje. Eden ucitel vo Oklahoma vo 1960 godina ostanal bez rabota vednash otkako na svojot cas procital delovi od knigata. Protiv knigata se protestiralo megu drugoto i vo 1977 vo New Jersey, so argumenti deka vo knigata se povikuva na predbracen seks, homoseksualnost i „ drugi vidovi na perverzii”. Edna majka vo 1978 godina izbroi 725 cenzuralni izrazi a protestot na roditelite od Washington duri smetal deka knigata e komunisticka konspiracija. Vo 80-tite knigata bile javno odbiena od nekolku amerikanski biblioteki, imalo se razbira brojni protesti na grupi na roditeli koi izdejstuvavale da knigata bila izzemena od nastavnata programa na mnogu ucilishta sirum Amerika. vo 90-tite situacijata ne se smirila, samo vo 1992 godina imalo tri golemi anti-Sellinger protesti. za protesti posle 1994 godina (isto taka burna) nema podatoci od knigata od kade shto kradam.

sleduva : Slaughterhouse 5 na Kurt Vonnegut jr. (the one and only motherfucker of his kind !!!)

p.s obrazlozenie: nemam namera da pisuvam za 100 knigi. Prvobitnata idea bese da opfatam okolu 10, shto sigurno ke go bide, a se nad taa brojka zavisi od moj kef i raspolozenie.

Howl i po nekoe other poem

od Allen Ginsberg


Howl e vo sushtina eden krik na covek pripadnik na edna posebna generacija, legendarna vo amerikanskata kultura – bitnicite. Sepak, barem prvite redovi od poemata se moshne univerzalni i veruvam deka ne samo beat-persona moze da se prepoznae vo niv. Veli vaka:
„I saw the best minds of my generation destroyed by madness, starving hysterical naked, dragging themselves through the negro streets at dawn looking for an angry fix, angelheaded hipsters burning for the ancient heavenly connection to the starry dynamo in the machinery of night....” i taka natamu i taka natamu. Celata stihotvorba e vo stvarnost edna dolga glasna i neprijatna za uvo prosirena recenica. Ginsberg ja napisal vo 1956 godina. Koj e Ginsberg i shto mu bilo? – mnogu teshko e da se opishe. Del od Howl ima vo mojata norton antologija na amerikanska literatura, na 2559 strana (ah, taa kniga e povredna od zlato, se pravam pisman pet godini bidejki ja prodadov angliskata antologija – grrr) Ginsberg e ucenik (ama privaten) na Burroughs taka da dvata se prilicno skrenati. Pod negovo vlijanie Ginsberg se educira so evropskite im duhovni braka vo ludilo od tipot na Rembo, Kafka ili pak nenormalniot Yeats. Edna vecer Allen imal vizija, mu se objavil samiot William Blake koj mu izrecitiral nekolku negovi poznati pesni i od togash pa natamu ( pa na kraj vo psihijatarska bolnica) Ginsberg ima misija da pisuva specijalno za nego.
moj apsoluten hit e A Supermarket in California za kojshto nema da kazam nishto i samo ke ve posocam na poslednite nekolku stiha od prozo-pesnickata izlivot na misli na skrenatiot Genij Ginsberg koj shto gi posvetil ovie stihovi na negoviot vtor guru Walt Withman.
„will we stroll dreaming of the lost America of love past blue automobiles in driveways, home to our silent cottage?
Ah, Dear Father, greybeard, lonely old cottage-teacher, what America did you have when Charon quit poling his ferry and you got our on a smoking bank and stood watching the boat disappear on the black waters of Lethe?”
uuuf
tuku cenzura neshto beshe muabetot...

ok, odma

Cenzura:

nishto posebno, se razbira megu rabotite shto se teshki za preocuvanje imame megju drugoto – DRUGS! SEX! (Analen i Oralen , seksualnata revolucija daleku pred nego), Fiziologija – od onaa pokraj koja shto ne se preporacuva dorucak, spomenuvanje na PEDEROT SAM i many more.
Vednash posle izdavanjeto vo 1956 godina knigite bea „uapseni” od strana na policijata na San Francisko, se razbira pod itno bese izdadena zabrana za prodavanje. Vednash potoa sleduvase sudski proces koj predizvika ogromno vnimanie na javnosta i se razbira go proslavi avtorot. Se vodeshe debata vo koja shto megu drugoto ucestvuvashe i Burroughs, i bash inspirirani od pozitivnata presuda za negovata kniga, se resi deka sepak – howl and other Poems ke bide oslobodena od sekakvo obvinenie. Toa se sluci edna godina po izdavanjeto. Denes howl krasi bezbroj antologii i web stranici. Ne moram da dadam link, sami najdete si:)

ete taka, lesno pomina

sleduva : Catcher in the Rye – J. D Sallinger

forbidden books 3

Geoffrey Chaucer - The Canterbury Tales

Tipot bil sizik i pol. ako si mislevte deka Bukovski i Miler se carevi na vulgarizmot, se ushte imate mnogu citanje pred sebe(ili zad sebe). Maestroto napisal kniga kon krajot na XIV vek kade shto rimuvajki ne samo shto go opisal angliskoto opshtestvo tuku i mnogu detalno se zadrzal na opisite na nivnite polovi organi i ona za koe shto gi upotrebuvale. Kako shto i samiot naslov kazuva ova e zbirka na prikazni koi, slicno na Dekameron se povrzani vo edna nadredna prikazna. Imame 29 lica koi shto patuvaat na adzilak vo Kanterburi i po pat zastanuvaat vo edna krcma kade shto resavaat da si napravat natrprevar vo raskazuvanje na prikazni. Gazdata na krcmata moral se da islusha i na krajot da odredi koja e najdobra, i sledstveno da casti rucak za pobednikot-ickata. Chaucer imal ambiciozen plan da napise 120 prikazni arno ama umre nekade posle 24tata, od koi shto sepak, celi se samo 20. Pokraj toa shto ne se bash vo tolkav broj kako shto prvobitno gi zamislil avtorot, nivnata sodrzina krie mnogu intrigi i pikanterii, kontroverzni duri i deneska. Shto e najinteresno, taa sodrzina ne sprecila da Canterbury Tales se najdat vo bukvalno sekoja vozmozna antologija na Angliskata literatura i, predpostavuvam i vo britanskoto skolstvo (za fakultetite da ne ni zboruvame)

Cenzura:

Pomegju dvaesette celosni prikazni od Kanterburi, po svojata vulgarnost se izdvojuvaat osobeno – Prikaznata na damata od Bath i Prikaznata na Vodenicarot (wife of Bath’s tale i Miller’s tale). Shto e najinteresno, istite tie dve prikazni se i najpoznatite i najcitiranite vo celata zbirka. Sega da vidime shto ima tolku interesno vo niv. (ne zaboravajte deka se raboti za krajot na XIV vek) Kako za primer, damata od Bath imala samo pet legalni mazi i nekolku pati po tolku svaleri dodeka kaj vodenicarot se raskazuva za vonbracni aferi so izobilstvo od oralen seks. Imame i plasticni opisi na anatomijata na polovite organi koi shto vo nekoi antologii doziveale „prepevi” na primer: „He caught her by queynte” se zameni na „He intimately slipped hand between her legs”, dodeka pak zborovi od tipot na „ass” ili „fart” bez nikakvi vestacki tvorevini, na radost na mnogumina, i da puknat dushmanite.
Vo obvinenijata protiv knigata ima i pomalce kontroverzni, na primer, toa deka, bidejki knigata raskazuva za razlicni sloevi na angliskoto opshtestvo, obvineta bila i deka povikuvala na komunizam (?!?!?)
Se slucija i dva sudski procesi, koi bea protiv toa da knigata bide tolku ceneta, obozuvana i preporacuvana na mladinata – sepak, vtoriot, vo 1988 godina, beshe pozitiven za Chaucer! Sizik i pol!

sleduva – Howl and Other poems na Allen Ginsberg

2. Naked Lunch

Naked Lunch na William Burroughs

Mice and Men e mnogu teshko da se sporedi so Naked Lunch. Se razbira, vtorata kniga nema nitu najmala sansa da vlezi vo skolskite programi bidejki ...hmmm (ja ima na bagra, btw) tematikata koja shto e obrabotuvana ne e mnogu pedagoshka, no sepak – moe skromno mislenje e deka Naked Lunch nudi izobilstvo od sok terapii na skoro sekoja strana i samiot uspeh knigata da se procita do kraj ima mnogu pedagoshka poraka – Don’t Do Drugs!or else...
Teshko e da se napisi neshto shto vo tolkav stepen ke ponudi opisi na homoseksualnost, pederastija, kanibalizam, sadizam, fiziologija, anatomija, kriminal i mnogu drugi neshta...Knigata pretstavuva serija na sliki, opisi koi se povrzani so motivot na samodestrukcija predizvikana od upotreba na sekakvi vidovi na drogi. Naked Lunch e podelena na tri dela – Voved – kade shto imame podelba na narkotici, opisi na nacinot na kojshto se prodavaat, i kade shto se ushte ima nekakov red em redosled na neshtata
Vtoriot del e skoro celosno napisan vo stream of conscience metoda, nudi edna cela niza na sliki so sodrzina opisana malce pogore...vo meguvreme ima duri i nekakvo size – glavniot junak William Lee patuva od New York za Mexico i bega od cajkani. Preostanatoto e istorija
Tretiot del e naucna analiza napisana od samiot Maestro na Narkoticnite Supstancii, kade shto e opisano (citlivo i razbirlivo) za toa kakva opasnost pretstavuva drogata i e analizirana zavisnosta.

Cenzura: Za kniga koja shto so sebe nudi tolkava doza na tabu, ima prilicno malku preziveano. Na izdavacite na Burroughs im se slucile dva sudski procesi, od koi shto vtoriot bese so pozitiven ishod za avtorot. Posle dolgite debati kade shto svedocea megu drugoto i Norman Mailer ili Allen Ginsberg beshe donesen zaklucok deka i posle site odvratni raboti opisani vo knigata – celta na avtorot e opshtestveno korisna – sok terapijata posle citanjeto na knigata bi mozelo da deluva poucno vrza mladinata. Opshto zemeno knigata na Burroughs isturka pat za mnogu idni knigi. Od toj proces se iznese zaklucok deka kniga koja shto ima literaturna vrednost i idea na avtorot vredna za sledenje moze da vklucuva kolku shto na avtorot mu dusha saka vulgarnosti i preostanat smet.


sleduva - Canterbury Tales

Forbidden Books - Intro

Denes vo race mi padna kniga so moshne interesen naslov, koj vednash me natera da ja zemam od biblioteka (a kojznae, moze i vo idnina da ja kupam, dokolku ja vidam po knizari). Naslovot na knigata e „Sto zabraneti knigi” (istorija na cenzurata na dela od svetskata literatura). Si rekov, posle nejzinoto razgleduvanje deka bi bilo interesno da se spodelam so vpecatocite i da posocam mali parafrazi od nea, bazirani na moeto iskustvo so nekoi od knigite koi se ovde opisani. Taka da, sleduvaat kratki opisi na knigi koi imale problemi so cenzura od sredniot vek pa se do denes. Ke opisuvam knigi so koi sum bila vo kontakt i za koi imam nekoe skromno poznavanje (dali od fakultet dali od moj kef), zaradi toa shto studirav angliska filologija, i specijalizirav literatura ke se zadrzam pred se na knigi od angliskoto govorno podracje (britanski i amerikanski), no kojznae, mozebi ke napravam i po nekoj isklucok. Naslovite na knigite ke bidat vo original, so ogled na toa shto ne znam kako zvucat prevedeni na makedonski na poveketo od niv, a za nekoi se somnevam deka voopshto bile prevedeni.

Zabraneti knigi br. 1

Starring: Of Mice and Men – J. Steinbeck (sloboden prevod – Gluvci i Lugje), Naked Lunch – William Burroughs (Gol Rucek), Canterbury Tales – Geofrey Chaucer (Prikazni od Kanterbury), Howl and other Poems – Allen Ginsberg.

I Of Mice and Men

Kratka Sodrzina: knigata se cita brzo, shto e golem kef za studentite :). Opisan e zivotot na dvajca rabotnici – Golemiot i Glupav Lenny i Maliot i Itar George koi se vo sovrsena vrska. Zaedno baraat rabota, ziveat i se zashtituvaat megusebno. George se custvuva odgovoren za Lenny kogo majkata priroda ne mu dala mnogu akal, a i koj shto ima edna sitna slabost – ljubi da miluva meki zivotincinja koi, zemajki vo predvid deka Lenny ima teshka raka, mozat posle negovoto galenje losho da zavrshat. George i Lenny imaat eden zaednicki son za ostvaruvanje, zaedno so da zarabotata pari i da kupat ranch, kade shto ke odgleduvaat zivotni i Lenny ke ima eden kup mali zajacinja za miluvanje. Koga Lenny e voznemiren i koga im e teshko, George sekogash go smiruva raskazuvajki mu za nivniot iden Ranch. Posle izvesni peripetii George i Lenny naogjaat rabota na edna farma kade shto zenata na sopstvenikot za zal pagja pod racete na Lenny, koj sakajki samo da ja pogali, kako shto galel mali kutrenca ili zajacinja, ja preplasuva, a potoa za da ne kreva mnogu panika, i ja pokriva ustata so rakata za vednash potoa nesakajki da i go skrshi vratot. Losh splot na okolnosti koj zavrshuva na toj nacin shto George, plasejki se deka negoviot sosema nevin prijatel ke zavrshi kako zrtva na linch, za posleden pat mu ja raskazuva na Lenny prikaznata za ranchot poln so zajaci strelajki mu vo tilot togash koga negoviot prijatel toa ne go ocekuva. I taka, Lenny e spasen a citatelot moze i po malce da se voznemiri citajki gi poslednite stranici. No se zacudiv koga vidov deka sodrzinata na knigata i ne bese tolku kontraverzna. Vistinski izvici na protesti predizvikaa sosema drugi aspekti od romanot.


Cenzura:

Najinteresno vo celata prikazna za obidite za cenzuriranje na knigata na Steinbeck e deka tie bea osobeno aktuelni vo 90-te godini na XX vek. Knigata e must –read vo skoro site ucilishta vo Amerika i se pokaza deka na roditelite ne im se bendisuvalo shto se slucuvale elementi na vulgarizam, bogohulie (bescelno povikuvanje na imeto na boga), opis na etnickite malcinstva koj ne na site im odgovaral, otkrivanje na temnata strana na Amerikanskiot Son kako i upotrebata na zborot Nigger. Protesti imalo mnogu, pred se od strana na konzervativcite, no za sreka na decata i sreka na Steinbeck (koj sigurno se prevrtuva vo grobot), skoro sekoj od tie protesti bese uspeshno omalovazen i knigata e se ushte del od amerikanskata skolska programa.

Hypneromacchia

Posledniot film na Bernando Bertolluci, „The Dreamers” kako shto kazuva samiot reziser, obrabotuva tri esktremno vazni temi – filmot, seksot i politikata. Site tri temi se gledani niz prizmata na igrata, i site tri temi imaat svoja primamliva i grda strana. Isabelle i Theo, koi mu se protivat na tatko si koga toj odbiva da potpise peticija protiv vojnata vo Vietnam, samite se prepustaat na igri i celokupna opsednatost so samite sebe, vo vremeto na „sheesetosmashite.” Cudno, no Theo i Isabelle, mi se videa kako prekrasna metafora za mladite denes. Istite tie, so pomalku i poveke intelekt, sarm i orginalnost vo niv, pomnozeni puta bezbroj i opsednati so filmot, seksot i politikata – denes.
Interesno e kako tie tri temi vo filmot i nadvor od nego se sfateni bash kako igra, vo koja se „vleguva” i „izleguva”, vo koja shto se menuvaat pravilata, vo koja shto ima pobednik i porazen. Site tri neshta se podednakvo iluzorni i podednakvo mozat da go promenat svetot vistinski. Politikata – ucestvo vo revolucija koja nosi so sebe nov politicki poredok, filmot – kreiranje na kulturna revolucija i formiranje na ideali i idei za zivotot, seks- kreiranje na seksualna i revolucija vo odnosot pomegju lugjeto.
Se e tuka podednakvo seriozno, zaprepastuvacko, sokiracko i prekrasno. Prekrasno e toa kako vo 68-ta mladite go menuvaat svetot. Prekrasna e magijata na filmot i promenuvanjeto na seksualnite normi – no sepak, sekoja revolucija nosi poveke ili pomalku krva na dlankite. Sekoj eksperiment ima svoi beli gluvci i zajaci.. Kako rezultat na igrata – pobednikot i porazeniot moze da bidat edna licnost.

Gledam kako sorbonashite se borat za svoite prava. Gledam kako policijata gi tolci i gledam kako ne se predavaat. Se prasuvam, dali toa e igra, dali ima smisla? Dali revolucijata navistina moze da predizvika trajni promeni. Dali otkako pobedata na revolucijata e dobiena, dali togash taa e vecna. Dali vistinskata revolucija ne zapocnuva posle pobedata – togash, koga povednikot zastanuva na podiumot i zastanuva da diktira svoi normi, takvi vo koi veruva.

A ima i ushte postrashna rabota, smislata sepak, e samo edno od mnogute prasanja. Ona shto najpoveke voznemiruva e dali ima izbor? Dali revolucija e edinstveno resenie koe vo takov slucaj preostanuva? Gledajki shto se slucuva vo Francija, gorda sum shto ne se predavaat, no se plasham za zaludnosta na nivnata borba.

Mozebi, sekoja revolucija e predvesnik na naredna. Mozebi svetot e sozdaden za na nego da se toci vecna borba. Mozebi pobednicite pobeduvaat za potoa da bidat povtorno pregazeni i porazeni od novi pobednici ili porazenite prethodnici...

pozdravi i cestitki

ovaa pesna ja nemav slushnato odamna ...no denes koga slucajno proleta niz radio ne mozev da poveruvam kolku e aktuelna. Po toj povod, vo odamna zaboravenata rubrika "muzicki zelbi" Every generation has its own disease od Fury in the Slaughterhouse...enjoy the lyrics (banalni, no sepak nikogash poveke aktuelni)

predlagam i nov naslov : Avian Flu Anthem

The more we take the less we give
That's the modern way to live
And someone says live fast die young
But the time runs always faster son
Diseases come diseases go
Welcome to the final show
Let's shake hands with plastic gloves
And watch out for the last white doves
And believe me every generation
Got it's own disease
And I've got mine so help us plese
I think that I'm to young to die
Love that girl and say goodbye
Change the girls like underware
Using bodies without care
The love has gone and what we've got?
A sweet perfume of sex and blood
And believe me, baby Every generation got it's own disease
And I've got mine
So help me please

zagatka

Na pogrebot na majka si kerkata go zdogleda mazot na nejzinite snishta. Toa beshe nejziniot ideal, otsekogash mectaela za takov covek. Posle pogrebot ne go vide povtorno a za vreme na pogrebot ne pobara telefonski broj. Posle nedela dena ja ubi sestra i.

prasanje: kakov motiv imashe da ja ubie svojata sestra?

Portokalada pak

Ili...there is no liberty without the dwarfs

vtor del

dzudzinjata od prethodiniot post nabrzo pocnaa da se razmnozuvaat „ Pojavata na dzudzinjata beshe opisana so teorijata na nivnite tvorci. Napisite na dzidovite pretstavuaa teza, milicijata premackuvajki gi so bela boja prikaza svoja antiteza, a dzudzinjata pregrnuvajki gi ednite i drugite ponudija SINTEZA”
Na portokalovata alternativa se pridruzija pred se mladi lugje, na koi celata strejterska filozofija na „Solidarnost”im beshe dosadna. Nabrzo potoa sleduvaa niza na drugi manifestacii od tipot na:
- delenje na deficitna toaletna hartija
- dinja vo majonez – manevri na polsko ceshka granica
- proslava na denot na tajnite agenti
- proslava na denot na decata
- i many more

Liderot na grupata – Majorot Fridrih nemashe cel da napravi ideoloshko dvizenje nitu pak da predizvika revolucija ili pagjanje na sistemot. Celoto dvizenje od pocetok do kraj beshe izmisleno kako igra so apsurdot vo koj shto se najde polskoto opshtestvo. Ideata beshe da se ponudi apsurden nadrealizam kako prirodna reakcija na siviot soc-realizam vo polskoto sekojdnevie, i kako takva, taa idea gi dosegna svoite celi.
Kulminacija na dvizenjeto se sluci vo 1988 godina, koga na ulicite na Wroclaw izlegoa 10 000 dzudzinja – ziteli obleceni vo portokalevi kapi i salovi. Se razbira dojde do razbivanje na protestot od strana na vlasta i ucestnicite na protestot posle toa raskazuvaa kako pandurite gi isprashuvaa „ zosto se resile da izlezat na nelegalen protest na dzudzinja”

toa bea skromnite pocetoci, se ponatamu e istorija:

Sleduvaat:
- naredni dodeluvanja na deficitni produkti – higienski vloshki
- hepening – Galopiracka Inflacija
- Otkrivanje na spomenikot na zrtvite na Tienanmen
- protesti vo Praga
- „kanditatura” na Fridrih za gradonacalnik na Warsava so parola „Dzudze za Gradonacalnik”
- Portokalov avtobus vo Ukraina, pletenje na ogromen Portokalev Sal od strana na dzudzinjata i predavanje na istiot na pretstavnicite na opozicijata
- Odkrivanje na spomenici na dzudzinjata na wroclawskiot plostad . dzudzinjata stanuvaat oficijalen simbol na Wroclaw
-dzudzinjata smisluvaat strategija za Belorusija – stay tuned


poveke: OVDE i http://en.wikipedia.org/wiki/Orange_Alternative

Portokalada nekogash i sega

prv del

Dobar den e. Sakav da soopshtam deka od denes ziveam vo zemja so H51ili kako i da se vika tamu. Ama toa gripot e vo Toru?, znaci isto kako da ziveam vo Bitola a gripot da e vo Bukuresht, dobro de, preterav – vo Belgrad.
Muabetot mi beshe sepak sosema drug, ama morav ovaj breaking news da go dadam na pocetokot na postot. Slobodata na govorot ja koristime maksimalno do kaj shto ni dozvoluva sovesta, koja shto, od svoja strana, znae da bide i postrog cenzor od onoj oficijalniot, ponekogash. Deneshniot post resiv da go posvetam na slobodata na govorot vo kontekst na portokalevata boja. Portokalevata boja e negov lajtmotiv.
Mnogu neodamna polskite gradovi i sela bea oblieni so sivilo. Klasicnite (onie po lektirite) pisateli i poeti od Polska potrosile hektolitri mastilo opishuvajki gi beskrajno zelenite polinja i morinjata krv izleani za nivna sloboda. Posle seto toa se otide vo nepovrat i nad toa padna sivilo. Siviloto beshe navlezeno vo sekoj dvor i ustanova. Znaminjata namesto crveno-beli bea sivi, i petokrakata beshe siva, redovite pred prodavnici bea sivi – taka gi zapametila kamerata blagodarenie na koja shto ja otkriv seprisutnosta na sivata boja na mojata vtora majkovina. Mojot roden grad beshe posiven od komunisticki geta, vo ciishto ostatoci ziveam (a vi kazav duri i kade, ako saka nekoj da me tepa), posiveni bea parkovite i rekata sose site nejzini lebedi. E da, togash lebedite bea zdravi, vo sekoj slucaj kako shto sega e moderno da se kazuva – togash vreminjata ne bea ubavi.
Eden den vo Wroclaw se pojavi portokalevata boja. Se pokaza sramezlivo no dreclivo, kako shto i e uloga na taa bezsramna boja – optimisticka i kicherajska istovremeno. Izborot sepak, ne beshe do kraj losh – portokalovo e kade kade podobro od rozovo.......fuj!
Ideata e pomalce kradeno od strana na holandskite provosi vo 60-tite godini, no spored mnogu kriteriumi mozeme da kazeme deka portokalosta koja pocna da naplivuva vo Wroclaw beshe prototip i vajarsko delo prirode. vo 1982 godina za prv pat na zidovite na edna wroclawska naselba se pojavija portokalovi dzudzinja. Dzudzinjata resile da se pokazat na mestata kade shto milicijata resila da gi pokrie so bela farba prethodnite antikomunisticki napisi – fuj! dosadno i izziveano. Dzudzinjata bea hipi i streit! Dzudzinjata bea olicetvorenie na univerzalnite pomoshnici od bajkite. Naredniot den lugjeto prestanaa da boleduvaat od daltonizam.

(pocna interesen dokumentarec na TV, ke dopisham posle ako ne zaboravam)

casual post

Nedela e den za relaks gjoa, ama koj ima vreme za toa toj e sreken. Mene mi preostanuva sabota popladne i vecer. Vecerta mora dobro da se iskoristi bidejki vo nedela moze da se ima glavobolka i da dojde do kontrareakcija na cela nedela nedonaspanost i da se propusti edinstveniot den vo sedmicata koga ostanuva da se spremaat casovite, testovite i prevodite za od ponedelnik nagore. I posle daskalite malku rabotele...
Vcera bev na kino. Pocna pred toa da me jade janza bidejki denes se Oskari a jas nemam nitu eden nominiran film gledano (vprocem, kako i sekogash). Vecerta doznav deka imam gratis bilet za Brokeback Mountain, i inspirirana so progresivnata prikazna koja sto se nudeshe vo trailerot i nizata recenzii resiv da odam so nadez deka posle 23h, koga se ocekuvashe normalno filmot da zavrshi ke stignam da se proguzvam vo Maniana i da se ponisham na nekakvi kvazi nu jazz ritmovi koi tamoshnite dj-i gi nudat vo sabota vecer.
Kinoto e dosta ubodno (iako nishto ne moze da se sporedi so sedishtata vo bilo-koe indisko kino kade shto moze da se lezi ili polu-sedi – po potreba, a nekogash i po nuznost- se rasipala stolicata). Salata e golema, najgolema megju devette – zaradi toa seansot pocnuva polovina cas podocna. Pred toa cekame da izlezat gledacite na filmot za Jovan Pavle II – mnogu gi ima. Potoa vleguvame nie- greshnicite, koi resile da go docekaat nedelnoto utro so film za kovbojci-homoseksualci. Posle stote iljadi reklami i traileri (sekojpat zaboravam da kasnam na kino 10 minuti za da gi propustam) site vozbudeni go gledaat trailerot na Da Vinci Code i povtoruvaat vozbudeno „Maj 2006! Maj 2006ta! Toa e za dva meseci!!!”
Pocnuva the film proper. Ubavi pejzazi, kontroverzni seks –sceni, kantri diskoteki, zapraseni koli i cowbojski cizmi.
Ania prv pat vo zivotot zaspiva na kino vkupno 4 pati, sekoe po traenje 2-5 minuti. Posle seansata koja shto zavrshuva petnaeset minuti pred polnokj se upatuva pravo doma za vednash potoa, gledajki mnogu glasen dokumentarec (The Filth and the Fury) da zaspie vednash potoa posle prvoto pojavuvanje na Sid i Nancy vo zaednicki kadar.
Ne odam poveke vo kino! Definitivno! Nikogash!

Hajlajt! Toa ne beshe prv film gledan vcera. Pred toa (vo ramkite na serijata filmovi koi se pojavile pred 5-10 godini a jas tek sega gi gledam) go gledavme Mulen Ruz. Posle zavrshuvanjeto na sesijata, gledanjeto na intervjuto so Fatboy Slim i nastapot na Pette mnogu poznati Pejacki na MTV music awards nekoj tivko se obide da zaprasha-

Koj beshe toj Nikol Kidman?

i vleze vo istorijata na mojot blog.

odamna nemalo preporaka

Се сеќавам Јергови(ч)у!
kako topla preporaka, i eden dokaz deka posle dobar post ne se potrebni komentari, togash koga cetivoto kazuva se!