вторник, јуни 07, 2005

tsunami in wroclaw city

Vremeto tece brzo. Od vreme na vreme naednash preogja na slow motion i bash vo momentot koga ke se navikneme na negovoto tempo, povtorno prodolzuva so svoeto samoubistveno itacko tempo...i, yebiga, kontrolata se gubi.
Vo posledno vreme i ona drugoto vreme, t.e meteoroloshkoto, sucks „golemi magareshki tashaci.” Na primer denes datata e sedmi juni taka? I sledstveno koga e sedmi juni togash se nosat letni alishta, na primer, sandali, maici so kusi rakavi, zdolnishta, naocari za sonce. Zimskite alishta se pakuvaat vo golema vreka za gubre i se nosat kaj moite doma da gi skrijat vo nekoj ogromen skaf da ne gi gledam poveke....nekolku meseci barem.
E sega, vo mojata garderoba dojde do haos. Koga se stanuva vo 5 satot sabajle ondak i da e avgust ne e toplo. Znaci se zema nekoja koshula so dolgi rakavi koja shto potoa se vitka i se stava vo torba a naocarite na sonce pritrebuvaat i vo 6. Nema gajle, se dvizime kon istok.
Epa, taka bese malce vo maj. Negovata vtora polovina znaci. Prvata polovina na maj otide po gjavolite i se udavi vo dozdovi. Ostana vtorata polovina kade shto edno nedelno popladne termometarot pokazuvashe 35 stepeni na sonce. Si rekovme masala, dojde proletta, pa i letoto podranilo. Super, super...odime na piknik.

A posle toa dojde minatiot ponedelnik. t.e maj se potrosi. Se vrakame od rabota vo 5 satot popladne. Odime da vidime vo prod avnici shto nema da si kupime, bidejki na krajot na mesecot lugjeto, po obicaj, i ne kupuvaat mnogu. I posle toa so torba polna so lebovi i mleka cekame na postojka. Obleceni vo neshto bez nikakvi rakavi, citajki kniga, pusejki pall-mall (ostatok od sabotata vecer, samo takvi gi ima onamu kade shto ja trosam platata) i se razbira nosejki gi naocarite za sonce. Vo toj moment na prekrasno soncevo proletno popladne vo Wroclaw pagja nokj. Taka mu tekna. Se se stishuva. Duri I avtomobilite koi treba da pocekaat semaforot da se smeni 10 pati za da preminat se smiruvaat. Stanuva kulminacija. Pagja nok.
Posle toa sleduva vetarce, razvigorce, prijatno taka....no sepak, koga e parirano so nok, nekako ne se cini tolku prijatno. A vednash potoa, pred da izbrois do 10, veterceto odednash mutira vo huragan od 120km na cas.
Prvo neshto shto mi pagja na pamet, majkoooooooooo.........TSUNAMI. (traumi od minatoto)
Posle toa se sekavam deka moreto sepak e mnogu poseverno no duri da se setam na mene se zalepeni paketa od cigari, tramvajski bileti i eden najlon na nogata. Dobivam pesocen samar i se krijam vo tolpata. Ne pomaga.
Stoime na postojka 15 minuti izlozeni na najgolemiot vetar kojshto sme go doziveale vo zivotot. Se drzime da ne odletame, razbira se.
Veterot kreva se shto postoi, lugjeto nekako se drzat, i smeshno e, bidejki...iako e mrak, site nosat naocari za sonce.
Inaku, otidoa ocite.
Posle tie 15 minuti na operacijata unishtuvanje na Wroclaw od majka priroda. Se sluhaat edno 50 grmotevici edna po druga. Podlozeni sme na traumaticna fotosesija i na sreka, doagja tramvaj.
Se kacuvame vo tramvajot i vo toj moment od neboto pocnuva da pagja....
Odnosno, ne. Podobro bi bilo da se kaze, vo toj moment neboto padna.
Padna vo gusti sloevi od ubistvena voda i pagjashe edno dobar polovina sat. Bidejki tramvaite odat na struja se razbira zastanaa vo redica od nekolku kilometri i vozackata pocna da ne brka. Mene mi se obrati vkupno tri pati da si odam no jas i rekov deka ako saka nekade da odi neka poveli oti mene vnatre mi e sosema udobno iako tramvajot nema perspektivi za dvizenje...

The rest is history.
Neboto posle cas I pol se potkrena, tramvajot I ponatamu ne se dvizeshe a jas resiv deka treba sepak da si odam doma. Trgnavme peshki.
Vo meguvreme vo Wroclaw se napravi takov haos na kojshto moze da mu pozavidi duri i edna Kalkuta. So drugi zborovi, ne bev sama so problemot kako da stignam doma. Potoa, posle pola kilometar pesacenje vidov deka toj problem i ne bil najgolem.
Parkot do avtobuskata stanica vo Wroclaw ne postoeshe poveke. Vidov grobnica na drva. Nekolku od niv uspeaa da stolcat naredna postojka. Drvata se bea prevrtile otkornuvajki go betonot okolu niv...edno pedesetina mrtvi drva...mal del od drvniot holokaust na nasiot prekrasen zelen grad.

Koga veke konecno stignav doma se razbira vkluciv vesti i vidov deka vkupno pet dushi od Wroclaw nema nikogash da stignat doma. Pagajki, drvata resile da ne zaminuvaat sami...

I toa...i posle edna nedela glavna tema ni e...kako si pominavte vo ponedelnikot...
Grozomorni prikazni...a se cineshe tolku pitom, zelen grad.

Нема коментари: