Na 27 februari 2002 godina, vo indiskata drzava Gujarat, vozot Sabarmati Express beshe prisilno zastanat vo gradot Ghodra kade shto zenskiot vagon beshe napadnat od strana na islamski ekstremisti. Za vreme na napadot vagonot se zapali (do den denes ne e jasno zoshto), i kako rezultat na toa zaginaa 59 lica. Zaginatite bea pretezno zeni i deca.
Lugjeto koi se vozea vo toj voz bea pretezno hinduistichki aktivisti, koi shto se vrakaa od proslava vo Ayodja (pretezno so indisko naselenie, vo 1992 godina unishtena dzamija, vo 2005ta mestoto na unishtenata dzamija e povtorno napadnato od strana na pet lica koi se ubieni od policijata). Smrtta na 59-te lica beshe pricina za eden od najgolemite akti na nasilstvo vo dvaeset i prviot vek (so far). Faktot deka muslimanski ekstremisti napadnaa voz so hinduistichki ekstremisti, koi shto sepak, ne bea mnogu zasegnati, bidejki vo incidentot zaginaa pretezno zeni i deca, bese pricina za ona shto denes se narekuva GUJARAT POGROM.
( kontekst: Bidejki ne gledam cesto vesti, koga bev vo Indija nemav pojma za nekakov si ogromen konflikt pomegju indijcite i muslimanite, osven onie siroko-poznati vo Kasmir i site onie problemi sozdadeni od sozdavanjeto na Pakistan. (Sovremenata istorija na Indija e, cinam, poveke komplicirana od balkanskata, shto e retkost) Vo Bangalore sekojdnevno odevme na filmski festival kade shto sekoj den se pustaa nebollywoodski indiski filmovi i germanski filmovi. Eden den gledav film za Gujaratskiot Pogrom (staven sepak vo pozadina na glavnoto dejstvo) i. blagodarenie na Mahendra, edno drugarche so poteklo od Mangalore, doznav mnogu raboti za nego. Najpoveke od se se zacudiv na toa, kako tolku uzasen nastan pomina skoro i nezabelezano vo globalnite mediumi. Mozebi, zaradi toa shto Amerika ne beshe direktno zasegnata...mozebi da)
Vednash potoa na ulicite izlegoa izjadnici gnevni lugje koi zapocnaa da palat i ubivaat niz muslimanskite kolonii. Na ulicite mirisashe na izgoreno covechko meso. Ne bea poshtedeni zenite i decata. Spored podatocite na indijskata vlada – zaginaa 254 indijci i 790 muslimani. Za isceznati se proglaseni okolu 250 lica. Spred podatocite na organizaciite za covekovi prava zaginaa okolu 3000 lica. Okolu 150 000 lugje ostanaa proterani od svoite domovi, i shto e najstrashno, seto toa se sluchi so tivko odobruvanje na gujaratskata vlada. Premierot na Gujarar, Narendra Modi, na primer, za vremeto na traenjeto na pogromot rekol – na sekoja akcija ima soodvetna reakcija. Posle toa ne priznaval deka rekol takvo neshto, no sepak negovata genijalna misla mu dade dozivotna zabrana za amerikanska viza Kako za primer, eden muslimanski pratenik vo Gujarat, cel den dzvonel na policija koga negovata kolonija bila napadnata. Se javuval i placejki molel da dojdat i da go spasat nego i negovata familija. Policijata se pojavila duri otkako negoviot imot bil unishten, a toj i negovata 17-clena familija –mrtvi.
Pogromot i negovoto odobruvanje od strana na vladata, mi asociraat na hitlerovoto „Konechno Resenie” kako plan za brishenje na evreite od istorijata na svetot.
poveke : http://www.hrw.org/reports/2002/india/
aha, da ne zaboravime: Isus Voskrese!!!!
Lugjeto koi se vozea vo toj voz bea pretezno hinduistichki aktivisti, koi shto se vrakaa od proslava vo Ayodja (pretezno so indisko naselenie, vo 1992 godina unishtena dzamija, vo 2005ta mestoto na unishtenata dzamija e povtorno napadnato od strana na pet lica koi se ubieni od policijata). Smrtta na 59-te lica beshe pricina za eden od najgolemite akti na nasilstvo vo dvaeset i prviot vek (so far). Faktot deka muslimanski ekstremisti napadnaa voz so hinduistichki ekstremisti, koi shto sepak, ne bea mnogu zasegnati, bidejki vo incidentot zaginaa pretezno zeni i deca, bese pricina za ona shto denes se narekuva GUJARAT POGROM.
( kontekst: Bidejki ne gledam cesto vesti, koga bev vo Indija nemav pojma za nekakov si ogromen konflikt pomegju indijcite i muslimanite, osven onie siroko-poznati vo Kasmir i site onie problemi sozdadeni od sozdavanjeto na Pakistan. (Sovremenata istorija na Indija e, cinam, poveke komplicirana od balkanskata, shto e retkost) Vo Bangalore sekojdnevno odevme na filmski festival kade shto sekoj den se pustaa nebollywoodski indiski filmovi i germanski filmovi. Eden den gledav film za Gujaratskiot Pogrom (staven sepak vo pozadina na glavnoto dejstvo) i. blagodarenie na Mahendra, edno drugarche so poteklo od Mangalore, doznav mnogu raboti za nego. Najpoveke od se se zacudiv na toa, kako tolku uzasen nastan pomina skoro i nezabelezano vo globalnite mediumi. Mozebi, zaradi toa shto Amerika ne beshe direktno zasegnata...mozebi da)
Vednash potoa na ulicite izlegoa izjadnici gnevni lugje koi zapocnaa da palat i ubivaat niz muslimanskite kolonii. Na ulicite mirisashe na izgoreno covechko meso. Ne bea poshtedeni zenite i decata. Spored podatocite na indijskata vlada – zaginaa 254 indijci i 790 muslimani. Za isceznati se proglaseni okolu 250 lica. Spred podatocite na organizaciite za covekovi prava zaginaa okolu 3000 lica. Okolu 150 000 lugje ostanaa proterani od svoite domovi, i shto e najstrashno, seto toa se sluchi so tivko odobruvanje na gujaratskata vlada. Premierot na Gujarar, Narendra Modi, na primer, za vremeto na traenjeto na pogromot rekol – na sekoja akcija ima soodvetna reakcija. Posle toa ne priznaval deka rekol takvo neshto, no sepak negovata genijalna misla mu dade dozivotna zabrana za amerikanska viza Kako za primer, eden muslimanski pratenik vo Gujarat, cel den dzvonel na policija koga negovata kolonija bila napadnata. Se javuval i placejki molel da dojdat i da go spasat nego i negovata familija. Policijata se pojavila duri otkako negoviot imot bil unishten, a toj i negovata 17-clena familija –mrtvi.
Pogromot i negovoto odobruvanje od strana na vladata, mi asociraat na hitlerovoto „Konechno Resenie” kako plan za brishenje na evreite od istorijata na svetot.
poveke : http://www.hrw.org/reports/2002/india/
aha, da ne zaboravime: Isus Voskrese!!!!
Нема коментари:
Објави коментар