vo media list go spomenav greene. Pocnav da go citam vcera, denes zavrshuvam....however, ima eden del od taa kniga koj moram ovde da go prevedam. Odnosno ne, podobro bi bilo da go sumiram gledajki da bidam kolku shto moze poavtenticna. Ne znam zoshto, no ova shto go procitav na mene imashe ogromen vpecatok. Ne se raboti za identifikacija, mozebi se raboti shto na nekoj nacin me zacudi i isprovocira nacinot na kojshto razmisluval greene ili mozebi ziviot akt na sekavanje na covek so nad 60 godishna vozrast na studentskite godini. Ova shto sleduva se citati (direktno prevedeni, skrateni i parafrazirani od mene) od 6 glava na avtobiografijata na Graham Greene- a sort of life

Vo letoto 1922 bev so mojata familija vo Hampshire, na bregot Norfolk. Pomalite deca, Eloizabet i Hju veke bea prestari za da imaat dadilki i taka dadilkite (so koi Greene gi doziveal prvite baknezi) bea zameneti so guvernanta, mlada zena na vozrast 29-30 godini. Prviot pat koga ja vidov ne ostavi na mene nekoj poseben vpecatok. Prviot pat koga se zainteresirav za nea lezeshe na plazata a nejzinata suknja beshe podignata visoko i se pokazuvashe nejiziniot gol but. Vo toj moment se zaljubiv so siot svoj duh i telo. toa ne bese romanticna ljubov, nikakvi zanesuvanja: mnogu poinakva od ona shto dosega go custvuav prema kelnerkite kaj George. cudno e toa kako spomenot ostana, jas seushte go gledam delot od plazata, majka mi kako cita, nea od agol od kojshto mozev da go ispituvam nejzinoto telo. Sepak ne mozam da se setam na prviot pat koga ja baknav, sigurno na toj moment mu prethodelo kolebanje i plashlivost. Za nea toa beshe samo flirtuvanje koe vo prvo vreme i pomagalo da gi pomine interesno slobodnoto vreme vo nejzinata soba. Za mene toa beshe vistinska opsesija. ....
.....Za da ja zadovolam odev na casovi po tancuvanje.....
Sepak nastapi vreme na nespokoj. Taa mi rece deka e verena i brzo ke se mazi za covek koj raboti za Cables@Wireless vo Azores. Taa go nemashe videno edna godina i toj za nea stana stranec. hovewer, toj brzo se vraka i taa mora da odi kaj nego i da se omazi. Ednash koga mi raskazuvashe za toa, placeshe malku. Jas bev premnogu neiskusen za da ja nagovoram za neshto poveke od baknezi. Brakot za mene beshe premnogu abstarkten poim. Se shto mozev da napravam e da ja nateram da go izneveri a nemav nishto da i dadam za vozvrat. Si pishuvavme sekoja nedela koga se vrativ vo Oskford i nejziniot rakopis isto taka ostana zapecaten vo moite spomeni. Posle 30 godini dobiv od nea ushte edno pismo vo koe me zamoli da i dadam vleznici za mojata pretstava The Living Room. Ja prepoznav nejzinata raka na plikot, moeto srce pocna brzo da cuka pred da se setam deka jas bev covek nad 50 godini a taa veke e e vo svoite zlobni 60-ti
.....citav poezija mislejki na nea na radio. Kutrata zena, voopshto ne pomisliv kolku ke bide usramena koga go slushashe toe so majka mi i tatko mi. Se shto se sluci megu nas, zaedno so zvucite na nejzinite cekori od igralnata bea zapishani vo prosti linii, i ljubomorata za covekot so kogo taa trebashe da se omazi.Napishav sonet pocnuvajki so stihovite "eating a lyons soup in 1930"....predviduvajki si sebesi samotna idnina.

STRASTA go olesna vecnoto prokletstvo na dosadata. Nadezta beshe lek...

Mozam da se setam na popladneto koga najdov revolver vo kafeavoto shkafce na mojot postar brat. Toa beshe vo ranata esen 1923. Mojot brat citashe kniga (od Ossendovski mi se cini) vo koja shto bese opishana igra so koja ruskite vojnici se razonoduvaa za vreme na kontrarevolucionernata vojna. Vojnicite izmislija nov vid na hazard za da ja izbrkaat dosadata. vo revolverot beshe stavan eden kurshum. Posle toa revolverot beshe priblizuvan do slepoocnicata i mandaloto povleceno. Shansite bea, 5 na 1 za zivot.

Emociite lesno se zaboravaat. dokolku imav rabota so imaginarna licnost ke go napravev da se dvoumi, da razmisluva da go ostavi revolverot nazad. Vo mojot slucaj nemashe ni troshka dvoumenje. Go staviv revolverot vo dzepot i slednoto shto se sekavam e toa deka otidov kaj bukite Ashridge. Pred da go otvoram shkafceto mojata dosada gi pomina site granici. Do den denes imam problemi so nea. Ne mozev da doziveam nikakvo estetsko zadovolstvo. Ona shto na drugite im beshe ubavo za mene ne znaceshe nishto. Jas bev prazen, stoev vo mesto. (Greene ima zad sebe obidi za samoubistvo i begstvo od doma i na vozrast od 16 godini e podlozen na psihoanaliza)

Sega so revolverot vo mojata raka mislev deka go pronajdov vistinskiot lek. Trebashe da izbegam na eden ili drug nacin. Vnimatelno go odbiram mestoto vo koe shto ke go povlecam mandaloto ( ne mozam da se setam na nekoj zbor shto podobro bi zvucel, se izvinuvam).
Imav li romanticni custva za mojata ljubov? sigurno sum imal, no mislam deka tie samo go olesnuvaa traenjeto na lekot. Nesrekna ljubov e cest motiv za samoubistvo no ona shto jas go pravev ne bese obid za samoubistvo. Toa beshe kocka vo koja shto jas imav 5 sansi da ziveam a edna da se ubijam. Odkritieto deka vozmozno e da se uziva vo postoeckiot svet posle rizikot da se napushti istiot beshe toa shto mene me privlekuvashe vo slucajot. Posle povlekuvanjeto na ....(kako i da se vika...ckrapalo???? da mu se snevidi a za trigger i vo 3 nautro i posle 5 piva ke ti kazam) vo mene se pojavuvashe custvo na voshit, na ogromna radost, kako da se vklucile site svetilki na temna i mornicava ulica. Toa beshe kako prvo uspeshno iskustvo vo zivotot na eden mlad covek, kako sex, toa beshe mojot test na mazestvenost koj uspeav da go polozam. Se vrativ doma i go vrativ revolverot na svoeto mesto.

Ova iskustvo go povtoriv poveke pati, posle nekolku vremenski intervali se pocustvuvav zavisen od adrenalinot i zatoa go zedov revolverot so mene nazad vo Oksford. Go pravev istoto pokraj patot za Elsfield.
Poleka efektot na drogata pocna da se troshi. go izgubiv custvoto na pobeda, edinstveno shto ostana beshe vozbuda. Toa beshe eden vid na razlika pomegu ljubov i strast. Pred da izlezam napishav pesna vo sloboden stih vo slucaj da ne se vratam i da znaat deka ova shto go pravam ne e samoubistv, tuku igra. Ne sakav nikoj da se obvinuva sebesi.
Za bozik 1923 se zboguvav za sekogash so toj narkotik. Koga povlekov 5 pati i bev siguren deka narednoto povlekuvanje ke me osudi na smrt ne bev duri ni vozbuden. Posledniot pat povlekov poleka,so tempo na raspushtanje na tableta aspirin. Bidejki imashe 6 mesta, ova povlekuanje beshe sesta i poslena sansa. Povlekov ramnodushen i nishto ne se sluci. Togash veke bev izlecen, posle poznatiot prazen zvuk na revolverot. Pominuvajki na vrakanje pokraj starata zeleznicka stanica mote misli veke bea okupirani so drugi planovi. Edna kampanja zavrshi no mojata vojna protiv dosadata prodolzi ponatamu. Go staviv revolverot na negovoto mesto i im rekov na moite roditeli deka eden prijatel me pokani da odam kaj nego vo Pariz (Greene vo prethodnite glavi opishuva kako saka da go vidi pariz, povtorno za da se bori protiv dosadata)
morav nekako da se oddalecam od vecerite koga na tavanot od mojata soba gi slushav cekorite koi tolku dobro gi poznavav, i da se izlecam od nadezite deka ke igram so nea vo sabota navecer ili tajno pred site ke ja baknam. Mojot rival se vrati od Azores i guvernantata zamina so nego. Mojata ljubov traeshe 6 meseci no mi se cini deka beshe dolga kolku shto bese dolga mojata mladost. Nikogash poveke ne padnav vo iskushenie da go zemam revolverot vo svoite race. toa bese bezkorisno bidejki koga povlekuvav kurshumite nemaa sila da penetriraat. Ruskiot rulet sepak se pojavi ushte ednash vo mojot zivot koga bev vo Libija, koga isto plashejki se od dosada otidov na bezbroj opasni mesto pocnuvajki od Tabsco zavrshuvajki na francuskata vojna vo Vietnam. Tamu, posebno poslednite 3 mesta na oi shto bev, stravot od zaseda me sluzeshe isto dobro kako revolverot od skafceto vo mojata dozivotna bitka protiv dosadata......



i taka

ostavam bez komentar. mislam deka ova shto go prepishav zboruva samo za sebe, i ako pocnam da go analiziram od bezbroj aspekti samo ke si go usnishtam feelingot shto go dobiv posle procitaniot del od knigata.