среда, мај 04, 2005

za vrtlogot i drugite demoni

Ima migovi, potocno, ima eden mig vo zivotot na covekot, vo tvojot zivot, koga gledash kako e na drugata pateka. Taa pateka ne si ja izbral, nikojpat ne bi ja izbral, taa ne e pateka po koja shto cekorish ti. Toa e bluden, prashliv drum po kojshto cekorat gresnicite. Ti ne si greshnik,se dvizish po patekata koja ja diktira tvojata sovest. Se dvizish po patot shto ti go nalozil zivotot, taka treba da bide, toa e tvoja sudbina. Si go izbral svesno, si bil sreken vo nego, si pravel planovi, gi realizirash, se e vo red.

Naednash se slucuva neshto shto ne si ni sonuval deka nekogash ke se sluci. Te frlaat vo raj. Te frlaat tocno na sredinata na tvoite sonishta. Ne na onie svesnite, ne na onie po koi se stremish tuku vo sredinata na najdivite fantazii. Toa e koga na primer nekoj si zamisluva deka ima krilja i naednash ne znae da pravi so niv, koga gleda kako se pojavuvaat na negoviot grb. I, zbunet, isplashen, gi sece.
Posle toa toj ne moze da prestane da misli na svoite izgubeni zasekogash krilja. Se potsetuva na Ikar, si povtoruva uporno deka go napravil vistinskiot izbor. Toa pomaga. Se smiruva. Prodolzuva da cekori ponatamu.

Samo ponekogash, cekorejki na nekoe neopredeleno mesto vo sekojdnevieto vo koe shto se naogja, se pojavuva odsjajot na minatoto, na migot koj bese otkrien. Se pojavuva kristalno cisto nebo koe shto se cinese kako bezdna kon pekolot. Se ushte se cini deka e bezdna kon pekolot. Se pojavuva oslepuvacko sinilo koe shto bode za srce. Boli, beskrajno boli. Gi presekol kriljata koi uspeale da zarasnat za kozata. Ranata se razdrapuva i boli. Kratko. Dlaboko. Ke se vrati pak.

Bolivud mozebi ne nudi tolku glupavi filmovi. Na kraj kraeva i koja e razlikata pomegju glupavite Romeo i Julija koi se sretnale na zurka i posle muabet od traenje od deset minuti smrtno se zaljubile eden vo drug, i pomegji Parvati koja zdogleduvajki go Siva resava po godini da meditira da go privlece vnimanieto na najgolemiot himalajski jogin so pepel na liceto. Na kraj kraeva frlanjeto na Ana Karenina pod voz mozebi i ne beshe tolku glupava idea. Taa videla kako e da se bide na drugata strana. Prezivea se shto trebase vo svojot zivot da prezivee. Na kraj kraeva, imame, spored nasata tradicija, samo eden zivot za ziveenje i samo eden son za ispolnuvanje.
Moze da uspee ili da ne uspee.

Se e vo racete na slucajot i vo racete na vnatreshnata hrabrost za izdignuvanje nad samiot sebesi, duri i toa da znaci stavanje na jamka okolu vratot.

Nekoi neshta se posilni od nas. Nekoi neshta ne frlaat vo vrtlog od prasalnici. Ne pravat da toneme, toneme, toneme prashuvajki se shto ako izbrav da bide poinaku? Shto ako izbrav da se definiram sebesi sosema sprotivno od ova dosega? Shto ke beshe togash??
Dali probata I neuspehot poveke bolat od neprobata I neispagjaneto od igra?

Dali treba da se krieme od sebesi ili treba da se obideme da se barame na sosema tugjo mesto. Mesto, koe vo nekoj moment od zivotot se cini misticno dezavi, se cini kako nashe vistinsko doma.

Igra na slucajot i ruski rulet. Ruskiot rulet e isto taka igra na slucajot, no ovde, treba svesno da se zaigra. Toa kolku cesto ke se pojavuva goreopishaniot vrtlog e isto taka nevozmozno za pretskazuvanje.


Shto sakal pisatelot da kaze?

Pisatelot kazuva sekogash se shto ima za kazuvanje, kolku shto mu nalaga ulogata, ni pomalku ni poveke. Toa isto taka do opredelen stepen e igra na slucajot.

1 коментар:

Анонимен рече...

jas stvarno ne znam sho da napisham Ania..samo kolku da znaesh deka te chitam vit plezr:)