среда, мај 25, 2005

gatanka

Shto e toa....nit uci nit studira a broi denovi do leten raspust?








Odgovor :
Ucitelka po angliski jazik vo osnovno ucilishte

Zoshto?

Zatoa shto
1. i pukna filmot
2. ja boli glavata posle treti cas
3. se ushte se nema nauceno na shkolska birokratija i samo brisi so korektor po dnevnicite
4. ima edno vtoro b shto mnogu ja mrazi (so obostranost, ama tie pocnaa prvi)
5. namesto da se vrati doma vo eden kako sekoja ucitelka, taa raboti popladne i navecer
6. a zgora na seto toa ne e vrabotena za stalno i od juli nema da ima plata
7. i shto e najako se laze deka v godina ke najde podobra rabota
8. jas niv cajld tie mene cild, jas niv pak cajld a tie mene pak cild, jas niv cajld tie mene cild....i aj ostani normalen da te vidam
9. nekete da vi raskazuvam ponatamu....

Nie ovde vo Polska mozebi imame sekoja vtora nedela praznik, ama zatoa skolskata godina trae do 25 faken juni...faken workoholici!!!grrrrrrrrrrrr

Denes ucitelkata ke odi v grad, ke ja trosi platata i ne se vraka do izgrejsonce.
Za inaet.

p.s ania ima od vcera internet...se ocekuva, ako ne nishto drugo, sreduvanje na linkovi i prakanje na so meseci zadocneti mailovi.
I
Ania nema kirilica na ovaa krntija.

петок, мај 13, 2005

Moeto Delhi

Last station - Paharganj

Mislev deka ke mozam da ostanam podolgo. Mislev ke mozam da mu se raduvam i da otkrivam poleka, od poveke strani. Me preceka vo pekolno zeshko utro a me isprati, isto kako vo prvoto popladne, so dozd. Prvo, bez razlika shto da oblecev, posle polovina cas nakisnuvashe i morashe da go peram, a na krajot dozdot beshe laden i jas pocnav da se vitkam kako i polovina Indija, so shto stignam. Pred toa go posetiv Dilli Haat i si kupiv shal od Kasmir...znaat kako da napravat sal shto topli...samite dovolno cesto mrznat. Uf!
Se cini smeshno, no nikogash ne mislev deka ke mrznam vo Indija...i sledstveno, najtoplata garderoba koja shto ja ponesov so sebe bese farmerskata jakna, koja shto, tipicno za mene, ja zaginav vo Aurangabad. Togash se ushte beshe leto, t.e dekemvri. Vo Januari uspeav da zamrznam duri I vo Calangute.
Pred da zaminam vo Delhi mrznev postojano. Hotelot vo Paharganj, kade shto prestojuvav (za 200 rupii dnevno...t.e za 4 dolari) nemashe nikakvo greenje. Kupatiloto bese oddeleno od mojata soba samo preku eden otvor koj shto bese oddelen od preostanatiot svet isto taka preku otvor. So drugi zborovi, isto kako da spiev nadvor. Ne me spasija dvete kebinja specijalno poracani od recepcija, ne me spasi zeshkoto kafe. Edinstveno me spasi salot, ama samo do polovina. Posledniot den dobiv ushte eden, ushte potopol shal.
Prestojuvav vo Hotel Amar, preporacan od mojot vozac Sudir koj shto mi rece deka sopstvenikot na Amar, Rajiv e negov brat a jas sum negova sestra. Sobata za 200 rupii (demek, za mene so popust, no vistinata nema nikogash da ja doznaam) e golema kako kutija za cevli, no ima tush, topla voda (! Edinstvena, posle 4 meseci vo Nagpur koga ne bese i potrebna, topla voda na raspolaganje vo Indija) i KABLOVSKA! Ima i telefon, ama ne raboti. Komshii mi se gulabi i indijci koi spijat do mojata soba vo bracen krevet i si go cistat sekoe sabajle grloto, sekoj po polovina cas.
Vo meguvreme uspeav da gi iskinam site patiki i ostanav so edno ralo sandali i dva cifta penjabski narodni opinci koi shto voopshto ne bea udobni za nosenje. Od tipicniot zitel na Paharganj spored toa na koe klosharsko nivo bev slezena se razlikuvav samo po bojata na kosata. Ne, tamu nema plavi ciganki. Osven mene, ulicite bea polni so slicni turisticki klosari. Vednash se poznava koj e podolgo vreme vo Indija…sprema toa kolku grdi cevli nosi. Dokolku nosi sandali na corapi, najverojatno prestojuva poveke od 3 meseci od kojshto poveketo vreme za smeshno mali pari. Se rani so oriz i daal za 30 rupii dnevno i gi otkazal cigarite bidejki se poskapi od kaj nego doma...Na kraj pamet ne mu pagja da go iskoristi patot za nazad. Sedi piejki caj i dolgo se gleda vo sarenata tolpa koja pominuva pokraj nego. Ne znae zoshto e tolku fasciniran od nea, no znae, deka koga ke zamine, ke mu nedostiga.
Odbegnuvam da razgleduvam Lonely Planet. Pred se odbegnuvam da go citam delot za Delhi. Tamu mi ostanaa ushte tolku mnogu raboti koi ne gi vidov, koi gi ostaviv za podocna, za podobri vreminja.
Od druga strana pak, ne zalam. Dokolku se prepustev na turistickata pateka po Delhi nemashe nikogash da otidam vo Paharganj i nikojpat nemashe da zaskitam niz tesniot lavirint od sokaci koi nemaat pocetok, sredina i kraj. Duri i lugjeto koi ziveat tamu ne znaat tocno kade im e prestojuvalishteto.
Vo Paharganj vrie od turisti. Samo, tamu nema da gi najdete japoncite I nivnite kameri, germanskite srednovecni parovi koi so svoite bavarski pantoloni se poveke egzoticni od rajastanskite nevesti I slonovite koi ne gi sobira vo ulicata.
Paharganj e Indija vo malo. Tamu go ima I najubavoto I najloshoto vo Indija. Gi ima najeftinite hoteli so zaednicki kupatila, nekolku stotici godini stari hramovi koi se premali za da bidat spomnati vo turisticki vodici, mali kina so racno bojadisuvani plakati so Shah Rukh, prodavaci na se i seshto, zapocnuvajki so magneti za frizideri so oblik na Ganesh i Shiva zavrshuvajki na „najsovremeni” hi –fi uredi i agencii za posreduvanje na shto i da posakash.
Sakash da se javish na telefon? Nema problem, na sekoi 2 metra (bukvalno) ima mesto kade shto mozes da se javis. Sakash internet, na sekoi 20 metra (povtorno bukvalno...i sekade e polno). Sakash da najdesh taksi, hash, zigolo, cistac na ushi, kna, dneven vesnik, kikiri, banani, kurta, svileno sari, kandila, cd, figuri na bogovi i slonovi od sandalovo drvo, caevi, zacini, tranzistori, farmerki, obetki, belegzii, turbani. I eden kup eshki za identifikuvanje raboti..ima eden problem...i voopshto ne e vo toa shto ke te ograbat, problemot e vo toa da se odlucish shto sakash da kupish.
Bidejki boite koi ti se nudat vo eden moment te zashemetuvaat, mirizbata te zanesuva i te nosi na povrakanje istovremeno a zvucite na najnovite bolivudski hitovi, chill outi, saj trans, bangra, kavali, mantri, britni spirsovi, brajan adamsi (razbira se) i akvi se premnogu za tvojot mozok da gi svari i preraboti naednash.
Mozesh da izbegash, no ke se vratis. Vi velam. Paharganj e haoticen raj…ne e samo do dukanite. Paharganj se site iskushenija koi gi nudi Indija...naednash. Na samo nekolku kvadratni kilometri.
Vo Paharganj bev sosema sama shto e najdobroto neshto shto mozelo da mi se sluci. Mozam da pretpostavam shto bi se slucilo dokolku site shest dojdevme tamu naednash. Mislevme deka Konat Plejs e vratata na pekolot...ne go otkrija Paharganj. (samo Jalna imashe slicen shmek, so razlika shto Jalna e neotkriena, kako shto kazav, Svajcarija)
A Konat Plejs e isto taka sosema blisku. Vo Konat Plejs mozesh da izbegas vo eden od mnogute klubovi i da zaboravish. Vo Paharganj mozesh samo da se udavish...da izbegash malku vo tvojot hotel da zdivnesh i posle polovina cas povtorno da izlezesh berejki poveke vozduh. Za samo eden den tvojata soba se polni so site vozmozni turisticki gadzeti od Indija. Letajki za nazad, se gledash vo oblacite i ne mozesh da zamislish deka posle Paharganj moze povtorno da bide mirno. Posle Paharganj site ulici na svetot se cinat prazni.
Od Paharganj begav sekoja vecer. Se razbira vo Konat Plejs a od tamu bog samo eden znae kade. Za da se stigne nekade e potrebno minimum polovina cas so kola. Izbirav loungovi, dolgi kafinja i golemi piva...se relaksirav za potoa da se vratam...i da go vidam Paharganj potonat vo mrak i tishina. Totalna tisina...se do pet casot nautro.
Vrneshe, vrneshe i tonevme vo kal.
Posledniot den vo Indija bese dosta metaforicen. Otkako izgrea sonceto vo normalno vreme vo 10 casot nautro na ulicite na Delhi padna mrak. Zimi sfe! Imashe 10 minuti nokj. Posle toa bese se vo red.
Poslednata vecer vo Indija ja pominav so Sudhir. GO napraviv moeto prvo I posledno chapatti, jadevme pileshko I gi zapoznavav site negovi sosedi.
Posle toa sedev vo hotelot. Sama, so televizorot, kuferite I so odglasi za cistenje na grlo. Dolgi i gnasni.
Nokta e strashna. Bura. Glasni gromovi.
Ne mozam da go vidam dozdot. VO mojata soba nema prozorci, samo veter koj duva od otvorot na kupatiloto koe e povrzano so ushte eden otvor so mojata soba koe e povrzano so otvor so sobata na cistacite na grlo...totalna simbioza na zvucni i svetlosni efekti.
Naredniot den e prikazna sama za sebe. Ne e voopshto tragicna. Pocnav da taguvam duri posle nekolku dena. I toa e prikazna sama za sebe. Nekoi nejzini posledici me budat od son duri denes.Pominaa veke tri meseci. Se poveke i poveke zaboravam.

недела, мај 08, 2005

random

Bagra!!!!
Welcome back...sega definitivno mi treba internetJ
Nemav vreme da i se zagledam podobro, da vidam kako i stoi novoto ruvo, no toa ke go storam naskoro.
Kon novata bagra me namerija moite statistiki a tamu gledam deka Anastas mi go stavil blogot vo fejvorits...maj, maj sach kompliments...se zarumeniv. Sedev vo net kafe vo centarot na Wroclaw.(do India shop btwJ) Do mene sedat Magda i Guilen.
Ja cukam Magda po ramoto: znaesh li ti deka sum legenda na makedonskoto blogerstvo? A? (triumfalno soopshtuvam ocekuvajki pofalbi, aplauz, mozebi i gratis pivo)

Magda(odtrgnata od pisuvanje na naredno CV): Makedonsko shto?
Guilen (so svojot sakat polski): Blogerstvo kakvo?

I toa beshe kraj na muabetot.

Ovde sepak, ke si dozvolam da go kazam sledniot monolog:

I had a dream. Se ostvari posle edno neceli 4 godini uporno blogiranje I cekanje. Sega, duri mozam da napravam dve grupi na linkovi: omileni makedonski blogovi i preostanati makedonski blogovi.

WOW!

p.s wow, mailot mi e ist, ako me citash...ziv li si?

среда, мај 04, 2005

za vrtlogot i drugite demoni

Ima migovi, potocno, ima eden mig vo zivotot na covekot, vo tvojot zivot, koga gledash kako e na drugata pateka. Taa pateka ne si ja izbral, nikojpat ne bi ja izbral, taa ne e pateka po koja shto cekorish ti. Toa e bluden, prashliv drum po kojshto cekorat gresnicite. Ti ne si greshnik,se dvizish po patekata koja ja diktira tvojata sovest. Se dvizish po patot shto ti go nalozil zivotot, taka treba da bide, toa e tvoja sudbina. Si go izbral svesno, si bil sreken vo nego, si pravel planovi, gi realizirash, se e vo red.

Naednash se slucuva neshto shto ne si ni sonuval deka nekogash ke se sluci. Te frlaat vo raj. Te frlaat tocno na sredinata na tvoite sonishta. Ne na onie svesnite, ne na onie po koi se stremish tuku vo sredinata na najdivite fantazii. Toa e koga na primer nekoj si zamisluva deka ima krilja i naednash ne znae da pravi so niv, koga gleda kako se pojavuvaat na negoviot grb. I, zbunet, isplashen, gi sece.
Posle toa toj ne moze da prestane da misli na svoite izgubeni zasekogash krilja. Se potsetuva na Ikar, si povtoruva uporno deka go napravil vistinskiot izbor. Toa pomaga. Se smiruva. Prodolzuva da cekori ponatamu.

Samo ponekogash, cekorejki na nekoe neopredeleno mesto vo sekojdnevieto vo koe shto se naogja, se pojavuva odsjajot na minatoto, na migot koj bese otkrien. Se pojavuva kristalno cisto nebo koe shto se cinese kako bezdna kon pekolot. Se ushte se cini deka e bezdna kon pekolot. Se pojavuva oslepuvacko sinilo koe shto bode za srce. Boli, beskrajno boli. Gi presekol kriljata koi uspeale da zarasnat za kozata. Ranata se razdrapuva i boli. Kratko. Dlaboko. Ke se vrati pak.

Bolivud mozebi ne nudi tolku glupavi filmovi. Na kraj kraeva i koja e razlikata pomegju glupavite Romeo i Julija koi se sretnale na zurka i posle muabet od traenje od deset minuti smrtno se zaljubile eden vo drug, i pomegji Parvati koja zdogleduvajki go Siva resava po godini da meditira da go privlece vnimanieto na najgolemiot himalajski jogin so pepel na liceto. Na kraj kraeva frlanjeto na Ana Karenina pod voz mozebi i ne beshe tolku glupava idea. Taa videla kako e da se bide na drugata strana. Prezivea se shto trebase vo svojot zivot da prezivee. Na kraj kraeva, imame, spored nasata tradicija, samo eden zivot za ziveenje i samo eden son za ispolnuvanje.
Moze da uspee ili da ne uspee.

Se e vo racete na slucajot i vo racete na vnatreshnata hrabrost za izdignuvanje nad samiot sebesi, duri i toa da znaci stavanje na jamka okolu vratot.

Nekoi neshta se posilni od nas. Nekoi neshta ne frlaat vo vrtlog od prasalnici. Ne pravat da toneme, toneme, toneme prashuvajki se shto ako izbrav da bide poinaku? Shto ako izbrav da se definiram sebesi sosema sprotivno od ova dosega? Shto ke beshe togash??
Dali probata I neuspehot poveke bolat od neprobata I neispagjaneto od igra?

Dali treba da se krieme od sebesi ili treba da se obideme da se barame na sosema tugjo mesto. Mesto, koe vo nekoj moment od zivotot se cini misticno dezavi, se cini kako nashe vistinsko doma.

Igra na slucajot i ruski rulet. Ruskiot rulet e isto taka igra na slucajot, no ovde, treba svesno da se zaigra. Toa kolku cesto ke se pojavuva goreopishaniot vrtlog e isto taka nevozmozno za pretskazuvanje.


Shto sakal pisatelot da kaze?

Pisatelot kazuva sekogash se shto ima za kazuvanje, kolku shto mu nalaga ulogata, ni pomalku ni poveke. Toa isto taka do opredelen stepen e igra na slucajot.