недела, март 06, 2005

napisano pred nekolku nedeli

Se vikam Ana. Jas sum indioholicar.
Moja omilena aktivnost e gledanje na zajdisonca. Zajdisoncata sekogas znaat da me iznenadat so svojata ubavina. Zajdisoncata mi se novo hobi i mnogu e loso koga e zima, i koga pagja sneg i koga nema zajdisonca.

Pred tocno edna nedela se vrativ od Indija. Se uste e rano da pocnam da pisuvam za toa sto tamu go vidov, preziveav, pocustvuvav. Od druga strana pak, vo mene ima strav deka ako ne raskazam, ako ne se sekavam i ako ne go neguvam toa sto so sebe od tamu go ponesov minatite sest meseci ke puknat kako meur od sapunica i deka nikogas nema da se vratat. Vo minatiot vtornik, okolu polnok po Indijsko vreme \shejkar me odnese na aerodromot vo Delhi. Prethodea mnogu razdelbi, introspekcii, pakuvanja, povtorni pakuvanja, jadewe juznoindijski pojadoci. Nemajki vreme da razmisluvam se razdeluvam od moite deset kilogrami knigi a zaedno so niv (toa go sfativ posle 15 minuti) site razglednici, letoci od hramovi, isecoci od vesnici I ona sto najpoveke me boli- site crtezi i blagodarnici nacrtani od moite deca. Go ostaviv duri i Lonli Planetot- niv poveke ke im se najde od mene a jas precesto bi go citala I bi patuvala so mislite onamu kade sto bev I ne bev.
Naredniot den stignav vo Varsava. Se zavitkav so mojot kasmirski siv sal I hrabro ja isturkav kolickata so mojot skoro raspadnat od tezina 40 kilogrami tezok bagaz i izlegov da zapalam cigara. Bese tivko, ledeno utro. Karsi mene imase grupa na mladi luge koi isto taka se vrakaa od Indija vo istiot avion. Si napravile maici so svoi fotografii na koisto pisuvase: zdravo, jas sum toj i toj i i blagodaram na firmata taa i taa sto mi go sponzorirase dvonedelniot prestoj vo Indija i Nepal. Tie bea veseli, jas bev tazna. Tie ne se trudea da ja sokrijat svojata radost sto konecno posle 2 nedeli se doma. Jas uporno se obiduvav da go sokrijam svojot prv kulturen sok. i solzite koisto zamrznuvaa uste pred da se pojavat na moite obrazi.
Mojot prv kulturen sok. glasese vaka : po gjavolite, zosto na ulicata ima tolku malku lugje!!!
Mojata taga glasese vaka: Sakam nazad! Sakam nazad! Ne sum spremna da se vratam. Nazad da se vratam ne mozev taka da trgnav napred, t.e vo kolata na tatko mi koj posle 30 minutno kasnenje me sobra so nego i otidovme vo obikolka na pustite, tivki i dosadni ulici na Varsava. Kolata se dvizese po mazniot asfalt a na prednoto staklo se odbivaa soncevi zraci. Nema trubenje. Nema pesaci koi ja pominuvaat ulicata bilo kade i bilo kako. Nema kruzni tokovi mesto raskrsnici i semafori.
Posle izvesno talkanje zastanavme na starata dobra ulica so site ambasadi. Tatko mi zamina da izvadi vizi od site drzavi sto se po pat za Makedonija. Jas ostanav pred kolata palejki naredna cigara, grcejki se od stud i ne mislejki na nisto. Imav cel sat za trosenje i se upativ na prosetka kon sosednite ulici. Raskrsnica, zeleni trafiki so vesnici. Kupuvam zapalka. Vleguvam vo samoposluga. Vo samoposlugata se prodavaat zacini vo mali najloncinja. Vo site boi. Isto kako tamu. Samo vo pomala kolicina, za poveke pari. Policite tonat vo toaletna hartija. Vednas potoa cela polica so gelovi za tusiranje. Nikade nema mirizlivi pudri za telo, nema kokosovo maslo a da ne zboruvame pak za samponi za crna kosa. Na kasata pocnuvam da vezbam vo sebe kako na polski da pobaram mastiki. Na kraj pak velam blagodaram na angliski. Posle samoposlugata brzam da se vratam vo kola. Pred toa sakav da odam nekade da pijam espreso i da procitam polski dneven vesnik. Pred trafikata naslovite zvucea odbivno, glupavite zenski spisanija ne pisuvaat nisto za Bolivud. Nema tutun za dzvakanje. Nema mastiki so vkus na paan. Sonceto ima zabi. Trcam nazad vo kola i pustam kaseta od Bolivud. Filmot se vika Lagaan. Po patot od Amritsar za Delhi mojot vozac i najdobar prijatel Sudir mi go tolkuvase tekstot na svojot uzasen angliski. Mi nedostasuva Sudir.
Preostanatiot del od denot pominuva vo pat. Tatko mi pcue po vozacite, jas im se voshituvam na polskite patista (polskite patista se polosi duri i od makedonskite) I se cudam kako vo pola den izvozivme 500 kilometri. Zelenite polinja na Penjab sepak go nadomestuvaat nedostatokot na komfort po avtopatot Amritsar- Delhi. Da ne zboruvame za rekite pred koi se zastanuva i se frla paricka za sreka. Nema poveke volsebni gurudvari i sareni kamioni. Nikoj na svojata kola ne lepi lepenka so napis- aj lov maj poland, ili pak, aj em praud tu bi polish. Vo toj odnos nema kulturen sok.
Vroclav- 20 casot. Odra mrzlivo tece. Avtobusite redovno zastanuvaat na postojkite. Tramvaite kako i po obicaj go oteznuvaat soobrakajot. Lift na osmi sprat. Kada i sapunica. Cigara, cigara, cigara. Molk. Cigara, cigara,cigara. Krevet. Se razbudiv vo 4 i 30 sabajle.

Naredniot den custvuvam deka eden del od mene e amputiran. Ne sum sposobna da go imenuvam no znam deka fizicki me boli. Ne sum sposobna duri nitu da se javam na telefon da soopstam deka se vrativ. Se plasam deka koga ke pocnam da zboruvam ke pocnam i da placam. 39 stepeni temperatura. Ne mozam da jadam apsolutno ni{to. Mozam samo da pijam kafe i da pusam. Se trudam da ne se sekavam. Se uste se trudam da ne se sekavam. Sudir koga jadevme pilekko kaj nego vo kukata kade sto ziveat 100 dusi mi rece deka gleda deka se obiduvam da ja zemam cela Indija so mene. Kolekcionirav vesnici, smetki od restorani, ne uspeav da slikam se sto sakav. Poslednite tri dena nemav baterii. Sudir bese vo pravo. Bese vo pravo I deka ne uspeav. Toj ne moze da znae deka na svetot nema nisto sto moze da se sporedi so Indija.

p.s

Posledniot den vo Indija Sudir dojde vo mojot hotel vo 9 casot nautro. Me odnese na pojadok kaj negovata ucitelka. Sudir nikogas ne bil vo skolo. Kako dete se preseli od negovoto dalecno selo vo srceto na Delhi –Konat Plejs. Tamu sluguvase kaj negovata ucitelka koja nema deca i zatoa kaj nea ziveat i rabotat deca od mnogu sela vo Indija. Ucitelkata me pregrna i mi go podari siviot sal od Kasmir. Me narece svoja kerka i mi predlozi nikogas da ne se vrakjam i da ziveam kaj nea zasekogas. Celo vreme zvonea telefoni. Site bea za nea. Se javuvaa nejzinite deca od cela Indija. Nekoi stanale vozaci, nekoi imaat svoi firmi, nekoi se vo Germanija i Avstralija. Ucitelkata me terase so site da razgovaram preku telefon.

Togas sfativ zosto ja sakam Indija. Zosto imam sega i treta tatkovina.
Za tolku kratko vreme sretnav mnogu lugje od site religii, kasti, klasi i na sekoja vozrast. So site niv pominav kratko vreme, ponekogas duri nekolku minuti. Sepak, site tie mi podarija tolku mnogu ljubov kolku sto ne bev svesna deka postoi i kolku sto ne bev sposobna so sebe da ponesam.

Sega na policite gi imam Krisna,Shiva, Kali,Ganes,iskrseniot Taj Mahal, neplateni smetki i okolu 20 knigi za Indija nevrateni od biblioteka. Za site treba da platam kazna. Baram rabota. Telefonot mi e isklucen. Ostanuva da me topli siviot sal i tapetata so zajdisonce od Vagator.

1 коментар:

Nuanda рече...

Ај пишувај уште гладен сум за Индија, плеасе