сабота, јуни 04, 2005

Vecera kaj Priyanka

Edna moja ucenicka, Prijanka, me kani da dojdam kaj nea doma na vecera. Zaljubena e vo mene, mi pisuva pisma koi mi gi stava skrishum vo canta, mi bara sliki, celo vreme me gushka, me prasuva gluposti kolku da zboruva so mene, nakratko, idol i sum. Vo sekoj grad imase po nekolku takvi Priyanki no ovaa bese osobeno zalepena.

Ziveat vo kolonija kakvi shto ima mnogu vo Indija. Nekolku zgradi, dolu parkiralishte, pred zgradata watchman (t.e cicko so mustaki i uniforma koj shto odi navecer okolu zgradi i cuka so stap za zitelite na zgradata da se custvuvaat bezbedno). Tatkoto na Priyanka raboti za gavermentot na Indija i se preselija pred dve godini od Bombaj vo Nasik. Imaat glanc nov stan, televizor i skuter na kojshto se vozi cela cetiriclena familija.

Sekogash, ama ona sekogash, koga sum pokaneta nekade na vecera se slucuvaat slednite raboti:
1. Domot e glanc svetnat. Odime na obikolka na kukata, ni raskazuvaat za oltarite koi gi imaat, ni objasnuvaat kako I koga gi ukrasuvaat, kapat I ranat svoite bogovi.Pred portata e nacrtano rangoli, sekogash ni kazuvaat deka iako rangolito e tipicno za Juzna Indija tie sepak gi neguvaat tie tradicii.
2. Prisutna e cela familija, zaedno so babite I dedovcite, prvi I vtori bratucedi, vujkovci, strini I taka natamu.
3. Vo tekot na vecerta obavezno odime da se pretstavime na site komshii.
4. Familijata a i komshiite ponesuvaat (ili pozajmuvaat) aparati i kameri za da imaat spomen od nas. Sledstveno imame fotosesija od okolu eden sat, nekogash i podolgo.
5. Obicno koga se odi kaj nekogo na gosti se nosi cveke, vino, cokoladi za decata. Vo Indija nie dobivavme poklon od sekoja familija kade shto bevme. Kaj Priyanka dobiv lance, obetki, belegzii i sminka.
6. Kulminacijata na vecerta - svadbeniot album! Vo Indija bev samo na edna, sikijska i toa, svadba. Sepak, nishto ne propushtiv bidejki bev primorana da razgledam okolu pedesetina svadbeni albumi.

Kaj Priyanka mi se sluci najorginalnata slika na svetot. Tatko i i majka i me nateraa da sednam na nivniot bracen krevet (mozete da zamislite koi misli mi se pominuvaa niz glava), sednaa do mene i Priyanka slikashe kako me ranat !!!!!
Druga orginalna rabota shto mi se sluci kaj Priyanka e toa shto imav moznost da gotvam so niv riba. Nejzinite dve sluginki (8 i 10 godini) bea angazirani vo metenje, seckanje na sekakvi vidovi na zelenila koi podocna stanuvaat zacini a mojata uloga se sostoeshe vo toa shto ja vardev ribata da ne izgori. Dodeka Priyanka i majka i (non-english speaking) obleceni vo najnovi salvar kamizi mi gi pretstavuvaa zalihite na nivnata kujna jas ne mozev da ne zjapam vo kontrastot pomegju salvar kamizot na Priyanka (rozov so portokalovo) i sivite alishta na sluginkite. Otkako ribata e podgotvena ispagja deka veceram sama. Familijata nema da jade tuku ke me gleda kako jadam. Pretpostavuvam deka ke veceraat otkako ke zaminam. Ribata e , razbira se, preluta...i od seta pocit kon familijata edvaj uspevam da izedam edna tretina od nea. Ne se tie krivi shto nivnite masali se sekogash luti.

Vo sekoj dom vo Indija, pocnuvajki od niska sredna klasa, pa se do visoka, ima slugi. Slugite se evtini, bidejki pred se, slugite se maloletni. Nekoi familii vrabotuvaat slugi koi ziveat so niv a nekoi pak imaat zena ili dete koe shto doagja nekolku pati nedelno da cisti. Ne znam dali smeam da generaliziram vo vrska so toa kolku indijcite se naviknati da cistat po svojot sopstven dom bidejki sum videla lugje koi shto rabotat zaedno so svoite slugi, kade shto slugite igraat uloga na pottrckovci a domakinkata, na primer, e glavna gotvacka i cistacka. Imam videno i familii kade shto nikoj nishto nikogash ne mrdnuva so prst bidejki tuka e maliot Vinki na kojshto mu pomagaat na toj nacin shto namesto da odi na ucilishte sluguva kaj niv doma.

Vecerata kaj Priyanka me ostava so mesani custva. Ne se somnevam deka Priyanka e presrekna deka konecno se soglasiv da ja posetam. Sepak, znam deka koga nejzinata familija ke gi razvie slikite, jas ke visam vo nekoja ramka nad televizorot i sekoj shto ke dojde kaj niv doma ke treba da slusa kako jas sum gi posetila i kako tie si pominale so mene, i kako jas sum bila ugostena spored site pravila i propisi. Slikata kade shto jas gotvam zaedno so majka i ke bide obesena vo nejziniot kozmeticki salon i taa sigurno ke i raskazuva kako me nasminkala i nafrizirala...
Resavam nikogash da ne im gi pratam slikite. Na niv sum sitna, mala, iskoristena devojka od stranstvo....i yebiga, od taa vecer ke imaat samo spomen koj ke blednee i blednee i blednee...

Zal mi e za Priyanka. Sigurno e razocarana od mene. I vetiv deka ke i napisam i deka ke i gi pratam slikite. Vo glavno, sum pisuvala i prakala sliki na sekoj onoj shto me zamolil za toa. No nea nema da i pratam. Znam deka nikogash nema da svati zoshto...no, sepak, nema da im go dadam zadovolstvoto na nejzinite. Go preteraa so slikata so bracniot krevet!

 Posted by Hello

петок, јуни 03, 2005

patepis vo petok nautro

Goce Smilenski - Onamu kade shto duhot e pred materijata

highlights:

Во авионот, додека полетував од аеродромот "Индира Ганди", се сетив дека не извршив една должност - во ашрамот секој кој ќе влезе треба да се запише, а исто и кога си заминува од него. Јас бев заборавил да се запишам на заминување. Деновиве ми стигна писмо од Свами Девадаршан Сарасвати: "Заминувајќи оттука, си заборавил да се запишеш во книгата на заминатите. Ти, всушност, никогаш и не замина, ти засекогаш остана овде". А да се замине, понекогаш, и не е можно. Барем не е можно да се замине од света земја. Бидејќи, како што мисли книжевниот лик Симор, таа е насекаде - тој под перото на американскиот автор Џером Селинџер вели дека ние во животот не правиме ништо друго освен што преминуваме од едно парче света земја на друго.

среда, мај 25, 2005

gatanka

Shto e toa....nit uci nit studira a broi denovi do leten raspust?








Odgovor :
Ucitelka po angliski jazik vo osnovno ucilishte

Zoshto?

Zatoa shto
1. i pukna filmot
2. ja boli glavata posle treti cas
3. se ushte se nema nauceno na shkolska birokratija i samo brisi so korektor po dnevnicite
4. ima edno vtoro b shto mnogu ja mrazi (so obostranost, ama tie pocnaa prvi)
5. namesto da se vrati doma vo eden kako sekoja ucitelka, taa raboti popladne i navecer
6. a zgora na seto toa ne e vrabotena za stalno i od juli nema da ima plata
7. i shto e najako se laze deka v godina ke najde podobra rabota
8. jas niv cajld tie mene cild, jas niv pak cajld a tie mene pak cild, jas niv cajld tie mene cild....i aj ostani normalen da te vidam
9. nekete da vi raskazuvam ponatamu....

Nie ovde vo Polska mozebi imame sekoja vtora nedela praznik, ama zatoa skolskata godina trae do 25 faken juni...faken workoholici!!!grrrrrrrrrrrr

Denes ucitelkata ke odi v grad, ke ja trosi platata i ne se vraka do izgrejsonce.
Za inaet.

p.s ania ima od vcera internet...se ocekuva, ako ne nishto drugo, sreduvanje na linkovi i prakanje na so meseci zadocneti mailovi.
I
Ania nema kirilica na ovaa krntija.

петок, мај 13, 2005

Moeto Delhi

Last station - Paharganj

Mislev deka ke mozam da ostanam podolgo. Mislev ke mozam da mu se raduvam i da otkrivam poleka, od poveke strani. Me preceka vo pekolno zeshko utro a me isprati, isto kako vo prvoto popladne, so dozd. Prvo, bez razlika shto da oblecev, posle polovina cas nakisnuvashe i morashe da go peram, a na krajot dozdot beshe laden i jas pocnav da se vitkam kako i polovina Indija, so shto stignam. Pred toa go posetiv Dilli Haat i si kupiv shal od Kasmir...znaat kako da napravat sal shto topli...samite dovolno cesto mrznat. Uf!
Se cini smeshno, no nikogash ne mislev deka ke mrznam vo Indija...i sledstveno, najtoplata garderoba koja shto ja ponesov so sebe bese farmerskata jakna, koja shto, tipicno za mene, ja zaginav vo Aurangabad. Togash se ushte beshe leto, t.e dekemvri. Vo Januari uspeav da zamrznam duri I vo Calangute.
Pred da zaminam vo Delhi mrznev postojano. Hotelot vo Paharganj, kade shto prestojuvav (za 200 rupii dnevno...t.e za 4 dolari) nemashe nikakvo greenje. Kupatiloto bese oddeleno od mojata soba samo preku eden otvor koj shto bese oddelen od preostanatiot svet isto taka preku otvor. So drugi zborovi, isto kako da spiev nadvor. Ne me spasija dvete kebinja specijalno poracani od recepcija, ne me spasi zeshkoto kafe. Edinstveno me spasi salot, ama samo do polovina. Posledniot den dobiv ushte eden, ushte potopol shal.
Prestojuvav vo Hotel Amar, preporacan od mojot vozac Sudir koj shto mi rece deka sopstvenikot na Amar, Rajiv e negov brat a jas sum negova sestra. Sobata za 200 rupii (demek, za mene so popust, no vistinata nema nikogash da ja doznaam) e golema kako kutija za cevli, no ima tush, topla voda (! Edinstvena, posle 4 meseci vo Nagpur koga ne bese i potrebna, topla voda na raspolaganje vo Indija) i KABLOVSKA! Ima i telefon, ama ne raboti. Komshii mi se gulabi i indijci koi spijat do mojata soba vo bracen krevet i si go cistat sekoe sabajle grloto, sekoj po polovina cas.
Vo meguvreme uspeav da gi iskinam site patiki i ostanav so edno ralo sandali i dva cifta penjabski narodni opinci koi shto voopshto ne bea udobni za nosenje. Od tipicniot zitel na Paharganj spored toa na koe klosharsko nivo bev slezena se razlikuvav samo po bojata na kosata. Ne, tamu nema plavi ciganki. Osven mene, ulicite bea polni so slicni turisticki klosari. Vednash se poznava koj e podolgo vreme vo Indija…sprema toa kolku grdi cevli nosi. Dokolku nosi sandali na corapi, najverojatno prestojuva poveke od 3 meseci od kojshto poveketo vreme za smeshno mali pari. Se rani so oriz i daal za 30 rupii dnevno i gi otkazal cigarite bidejki se poskapi od kaj nego doma...Na kraj pamet ne mu pagja da go iskoristi patot za nazad. Sedi piejki caj i dolgo se gleda vo sarenata tolpa koja pominuva pokraj nego. Ne znae zoshto e tolku fasciniran od nea, no znae, deka koga ke zamine, ke mu nedostiga.
Odbegnuvam da razgleduvam Lonely Planet. Pred se odbegnuvam da go citam delot za Delhi. Tamu mi ostanaa ushte tolku mnogu raboti koi ne gi vidov, koi gi ostaviv za podocna, za podobri vreminja.
Od druga strana pak, ne zalam. Dokolku se prepustev na turistickata pateka po Delhi nemashe nikogash da otidam vo Paharganj i nikojpat nemashe da zaskitam niz tesniot lavirint od sokaci koi nemaat pocetok, sredina i kraj. Duri i lugjeto koi ziveat tamu ne znaat tocno kade im e prestojuvalishteto.
Vo Paharganj vrie od turisti. Samo, tamu nema da gi najdete japoncite I nivnite kameri, germanskite srednovecni parovi koi so svoite bavarski pantoloni se poveke egzoticni od rajastanskite nevesti I slonovite koi ne gi sobira vo ulicata.
Paharganj e Indija vo malo. Tamu go ima I najubavoto I najloshoto vo Indija. Gi ima najeftinite hoteli so zaednicki kupatila, nekolku stotici godini stari hramovi koi se premali za da bidat spomnati vo turisticki vodici, mali kina so racno bojadisuvani plakati so Shah Rukh, prodavaci na se i seshto, zapocnuvajki so magneti za frizideri so oblik na Ganesh i Shiva zavrshuvajki na „najsovremeni” hi –fi uredi i agencii za posreduvanje na shto i da posakash.
Sakash da se javish na telefon? Nema problem, na sekoi 2 metra (bukvalno) ima mesto kade shto mozes da se javis. Sakash internet, na sekoi 20 metra (povtorno bukvalno...i sekade e polno). Sakash da najdesh taksi, hash, zigolo, cistac na ushi, kna, dneven vesnik, kikiri, banani, kurta, svileno sari, kandila, cd, figuri na bogovi i slonovi od sandalovo drvo, caevi, zacini, tranzistori, farmerki, obetki, belegzii, turbani. I eden kup eshki za identifikuvanje raboti..ima eden problem...i voopshto ne e vo toa shto ke te ograbat, problemot e vo toa da se odlucish shto sakash da kupish.
Bidejki boite koi ti se nudat vo eden moment te zashemetuvaat, mirizbata te zanesuva i te nosi na povrakanje istovremeno a zvucite na najnovite bolivudski hitovi, chill outi, saj trans, bangra, kavali, mantri, britni spirsovi, brajan adamsi (razbira se) i akvi se premnogu za tvojot mozok da gi svari i preraboti naednash.
Mozesh da izbegash, no ke se vratis. Vi velam. Paharganj e haoticen raj…ne e samo do dukanite. Paharganj se site iskushenija koi gi nudi Indija...naednash. Na samo nekolku kvadratni kilometri.
Vo Paharganj bev sosema sama shto e najdobroto neshto shto mozelo da mi se sluci. Mozam da pretpostavam shto bi se slucilo dokolku site shest dojdevme tamu naednash. Mislevme deka Konat Plejs e vratata na pekolot...ne go otkrija Paharganj. (samo Jalna imashe slicen shmek, so razlika shto Jalna e neotkriena, kako shto kazav, Svajcarija)
A Konat Plejs e isto taka sosema blisku. Vo Konat Plejs mozesh da izbegas vo eden od mnogute klubovi i da zaboravish. Vo Paharganj mozesh samo da se udavish...da izbegash malku vo tvojot hotel da zdivnesh i posle polovina cas povtorno da izlezesh berejki poveke vozduh. Za samo eden den tvojata soba se polni so site vozmozni turisticki gadzeti od Indija. Letajki za nazad, se gledash vo oblacite i ne mozesh da zamislish deka posle Paharganj moze povtorno da bide mirno. Posle Paharganj site ulici na svetot se cinat prazni.
Od Paharganj begav sekoja vecer. Se razbira vo Konat Plejs a od tamu bog samo eden znae kade. Za da se stigne nekade e potrebno minimum polovina cas so kola. Izbirav loungovi, dolgi kafinja i golemi piva...se relaksirav za potoa da se vratam...i da go vidam Paharganj potonat vo mrak i tishina. Totalna tisina...se do pet casot nautro.
Vrneshe, vrneshe i tonevme vo kal.
Posledniot den vo Indija bese dosta metaforicen. Otkako izgrea sonceto vo normalno vreme vo 10 casot nautro na ulicite na Delhi padna mrak. Zimi sfe! Imashe 10 minuti nokj. Posle toa bese se vo red.
Poslednata vecer vo Indija ja pominav so Sudhir. GO napraviv moeto prvo I posledno chapatti, jadevme pileshko I gi zapoznavav site negovi sosedi.
Posle toa sedev vo hotelot. Sama, so televizorot, kuferite I so odglasi za cistenje na grlo. Dolgi i gnasni.
Nokta e strashna. Bura. Glasni gromovi.
Ne mozam da go vidam dozdot. VO mojata soba nema prozorci, samo veter koj duva od otvorot na kupatiloto koe e povrzano so ushte eden otvor so mojata soba koe e povrzano so otvor so sobata na cistacite na grlo...totalna simbioza na zvucni i svetlosni efekti.
Naredniot den e prikazna sama za sebe. Ne e voopshto tragicna. Pocnav da taguvam duri posle nekolku dena. I toa e prikazna sama za sebe. Nekoi nejzini posledici me budat od son duri denes.Pominaa veke tri meseci. Se poveke i poveke zaboravam.

недела, мај 08, 2005

random

Bagra!!!!
Welcome back...sega definitivno mi treba internetJ
Nemav vreme da i se zagledam podobro, da vidam kako i stoi novoto ruvo, no toa ke go storam naskoro.
Kon novata bagra me namerija moite statistiki a tamu gledam deka Anastas mi go stavil blogot vo fejvorits...maj, maj sach kompliments...se zarumeniv. Sedev vo net kafe vo centarot na Wroclaw.(do India shop btwJ) Do mene sedat Magda i Guilen.
Ja cukam Magda po ramoto: znaesh li ti deka sum legenda na makedonskoto blogerstvo? A? (triumfalno soopshtuvam ocekuvajki pofalbi, aplauz, mozebi i gratis pivo)

Magda(odtrgnata od pisuvanje na naredno CV): Makedonsko shto?
Guilen (so svojot sakat polski): Blogerstvo kakvo?

I toa beshe kraj na muabetot.

Ovde sepak, ke si dozvolam da go kazam sledniot monolog:

I had a dream. Se ostvari posle edno neceli 4 godini uporno blogiranje I cekanje. Sega, duri mozam da napravam dve grupi na linkovi: omileni makedonski blogovi i preostanati makedonski blogovi.

WOW!

p.s wow, mailot mi e ist, ako me citash...ziv li si?

среда, мај 04, 2005

za vrtlogot i drugite demoni

Ima migovi, potocno, ima eden mig vo zivotot na covekot, vo tvojot zivot, koga gledash kako e na drugata pateka. Taa pateka ne si ja izbral, nikojpat ne bi ja izbral, taa ne e pateka po koja shto cekorish ti. Toa e bluden, prashliv drum po kojshto cekorat gresnicite. Ti ne si greshnik,se dvizish po patekata koja ja diktira tvojata sovest. Se dvizish po patot shto ti go nalozil zivotot, taka treba da bide, toa e tvoja sudbina. Si go izbral svesno, si bil sreken vo nego, si pravel planovi, gi realizirash, se e vo red.

Naednash se slucuva neshto shto ne si ni sonuval deka nekogash ke se sluci. Te frlaat vo raj. Te frlaat tocno na sredinata na tvoite sonishta. Ne na onie svesnite, ne na onie po koi se stremish tuku vo sredinata na najdivite fantazii. Toa e koga na primer nekoj si zamisluva deka ima krilja i naednash ne znae da pravi so niv, koga gleda kako se pojavuvaat na negoviot grb. I, zbunet, isplashen, gi sece.
Posle toa toj ne moze da prestane da misli na svoite izgubeni zasekogash krilja. Se potsetuva na Ikar, si povtoruva uporno deka go napravil vistinskiot izbor. Toa pomaga. Se smiruva. Prodolzuva da cekori ponatamu.

Samo ponekogash, cekorejki na nekoe neopredeleno mesto vo sekojdnevieto vo koe shto se naogja, se pojavuva odsjajot na minatoto, na migot koj bese otkrien. Se pojavuva kristalno cisto nebo koe shto se cinese kako bezdna kon pekolot. Se ushte se cini deka e bezdna kon pekolot. Se pojavuva oslepuvacko sinilo koe shto bode za srce. Boli, beskrajno boli. Gi presekol kriljata koi uspeale da zarasnat za kozata. Ranata se razdrapuva i boli. Kratko. Dlaboko. Ke se vrati pak.

Bolivud mozebi ne nudi tolku glupavi filmovi. Na kraj kraeva i koja e razlikata pomegju glupavite Romeo i Julija koi se sretnale na zurka i posle muabet od traenje od deset minuti smrtno se zaljubile eden vo drug, i pomegji Parvati koja zdogleduvajki go Siva resava po godini da meditira da go privlece vnimanieto na najgolemiot himalajski jogin so pepel na liceto. Na kraj kraeva frlanjeto na Ana Karenina pod voz mozebi i ne beshe tolku glupava idea. Taa videla kako e da se bide na drugata strana. Prezivea se shto trebase vo svojot zivot da prezivee. Na kraj kraeva, imame, spored nasata tradicija, samo eden zivot za ziveenje i samo eden son za ispolnuvanje.
Moze da uspee ili da ne uspee.

Se e vo racete na slucajot i vo racete na vnatreshnata hrabrost za izdignuvanje nad samiot sebesi, duri i toa da znaci stavanje na jamka okolu vratot.

Nekoi neshta se posilni od nas. Nekoi neshta ne frlaat vo vrtlog od prasalnici. Ne pravat da toneme, toneme, toneme prashuvajki se shto ako izbrav da bide poinaku? Shto ako izbrav da se definiram sebesi sosema sprotivno od ova dosega? Shto ke beshe togash??
Dali probata I neuspehot poveke bolat od neprobata I neispagjaneto od igra?

Dali treba da se krieme od sebesi ili treba da se obideme da se barame na sosema tugjo mesto. Mesto, koe vo nekoj moment od zivotot se cini misticno dezavi, se cini kako nashe vistinsko doma.

Igra na slucajot i ruski rulet. Ruskiot rulet e isto taka igra na slucajot, no ovde, treba svesno da se zaigra. Toa kolku cesto ke se pojavuva goreopishaniot vrtlog e isto taka nevozmozno za pretskazuvanje.


Shto sakal pisatelot da kaze?

Pisatelot kazuva sekogash se shto ima za kazuvanje, kolku shto mu nalaga ulogata, ni pomalku ni poveke. Toa isto taka do opredelen stepen e igra na slucajot.

сабота, април 30, 2005

Za vcerasniot den, zaebaniot flashback i najsreknata tvrdina na svetot.

Ne znam zoshto ama mene ovaa Indija veke pocnuva da me kosi....se raboti za toa shto dolgo vreme ne sum sposobna da napisam nishto konstruktivno shto ne e povrzano so Indija...se raboti pred se za toa deka nauciv mnogu, doziveav mnogu i od toa ne mozam da se oslobodam i zaminam, tuku taka. (vovedot, kako shto ke se vidi posle dva reda, nema vrska so prodolzenieto, no za da ne ja rasipam avtenticnosta na iskazot ne promenuvam nitu edna zapirka)
Ushte eden neuspeshen pocetok na wroclawska prolet. Denovite gi pominuvam po pat od edno do drugo ucilishte, po pat niz zelenite ritcinja na avtopatot Poznanj- Wroclaw (koj e daleku od ideata za avtopat). Rabotam vo Prusice koe se naogja 30 kilometri severno od mojot roden grad. Stanuvam vo 6; si doagjam vo 6 popladne.
No se naviknavme, ne e tolku losho i toa. Mi nedostasuva kupot vreme shto go imav za sebe lani ova vreme, iako bev pod najgolemiot stress vo mojot zivot. Angliskata korekta ne me ostava da napisam stress so edna bukva.
Deneska denot mi pomina vo pusenje cigari so sluzitelkata, slusanje kako mojata sopatnicka bila najeftina nevesta na svetot (kupila nevestinski fustan za vrednost od 500 denari), jadenje turska baklava, simit pogaca i pienje tocno sedum kafinja.
Vo meguvreme bev i na internet i prv pat vo zivotot on.net me iznervira...ama ona v kraj. Slikata so Dzordz Bush i pokojniot Karol Wojtyla e krajno nevkusna i mi se cini deka prv pat vo zivotot sum zgrozrena od neshto shto treba na drugite da im e smeshno...no, nejse
Se vrativ doma vo 21h. Vkluciv Caf? Del Mar. Pijam nareden (osmi) maxwell house I pusham (mi e strav da brojam koja po red) l&m lights. Beram kodovi od L&M bidejki ima izvlekuvanje za Ipod. Sakam Ipod. Nema nikogas da gi ispratam, no toa ne go menuva faktot deka sakam ipod. Osven toa sakam da odam na pust ostrov, ili barem na Goa...pak pocnuvam so Goa.....grrrr

Ednash bevme vo Vagator. Bese skoro zajdisonce. Plazata bese opkruzena so karpi I na nea nemase skoro ich lugje. Pocna da se stemnuva i vo shackot pocnaa da svetat sveki. Sedevme so sopstvenicite piejki soleno lasi. Ni raskazuvaa deka denes vo 5 satot sabajle mozele da se vidat delfini.
Jas delfin imam videno samo ednash- koga bev mala na televizija go davaa flipper, a I ajkula 2 (the fallen dolphin) sum go gledala so trodimenzionalni naocari vo kinoto shto edno vreme beshe pretvoreno vo disko, a sega e pretvoreno vo propala investicija so koncert na bugarska turbo folk dzvezda od vreme na vreme. Si zamisliv apsolutna tisina, prekinuvana samo so zvuk na more I proektirav delfin koj skoka niz nevidliv trapez vo moj pravec. Jas sedam na masa, 20 metri pred golemoto more (da, se ushte tvrdam deka e more) I mojata dogorena cigara (wills classic – regulars) ja frlam vo pepeljarata. Proektiram show pred moi oci…odam da se kapam. Ne se plasam od meduzi i tsunami.
Nad Vagator ima rid (dobro de, gi ima nekolku). Na vrvot na ridot ima tvrdina izgradena od portugalci. Jas ednas se kaciv do pola rid ama posle toa si pomisliv deka sum vo Indija, a vo Indija ima zmii i so taa imbecilna misla potrcav nazad. Ne se kaciv do gore.
Taa tvrdina e srekna tvrdina. Dolgovecna, vecno soncana i svedok na milioni zajdisonca i trilioni delfini koi sekoe utro skokaat niz nevidlivi trapezi.
I ich ne i e gajle za nekakvi si zmii.

Ooooooooooooooooooom swit ooooum.

сабота, април 23, 2005

30 noemvri 2004

Aurangabad, Maharashtra (srceto na Indija...middle of nowhere....bukvalno)

Posle Goa odime vo Bombaj a posle Bombaj odime vo Aurangabad. Stignuvame vo 6 sabajle. Ovoj pat, za cudo, ne gi nosime kuferite. Organiziraa eden star istoshten nosac koi edvaj gi turkashe nasite 14 kuferi i bezbroj racni torbi do skolskiot avtobus. Skoloto nemase svoe kombe. Po pat ne preceka totalna temnica, indijskite gradovi ne poseduvaat osvetluvanje. Ne uspeavme da vidime nishto od istoriskiot Aurangabad koj, osen Delhi, isto taka bil glaven grad na Indija za vreme na mogolskite vladeenja. (neshto i Agra mi se mota niz glava, no nejse) Ne donesoa vo kukja na sred nishto, so dve sluginki, dva sprata, eden balkon, edna tarasa i nula ventilatori. Koga gi zabelezav, t.e koga ne gi zabelezav ventilatorite vo nitu edna od trite prostorii sfativ deka vreme e da se razmisluva za bukiranje na pat za nazad. (toa bese pocetokot na mojata lack of civilisation kriza koja zapocna vednas koga bev prinudena da ja napustam Goa)

Posle dvaeset i cetiri sati potskoknuvanje na indian railways imavme pravo da spieme okolu cetirieset minuti. Se razbira nemavme pravo da se istusirame bidejki sepak toa e luksuz za nekoi glupavi stranci koi moraat da se naucat da ziveat kako pola Indija. Vo 10h ne razbudija I ni rekoa deka vreme e da odime na rabota.

Ucilisteto se sostoi od dve baraki. Novo e, privremeno i nema nikakvi, ama ona nikakvi uslovi. Se smeskaat zlobno koga gi prasuvam dali ke mi organiziraat kompjuter za prezentacijata. Posle toa ke se pokaze deka nema da mi bide potreben bidejki prezentacii ke pravam na sosema drugo mesto.

Nasata uloga deneska se sostoese od nasmevnuvanje, poziranja, objasnuvanje kako toa festivalot koj go organizirame ke bide genijalen i kako vo nego ke mozete da vidite magare koe zboruva (bukvalno). Posle toa sleduva dremenje vo kancelarija. (okolu eden sat)
Kancelarijata se sostoi od nekolku drveni stolici i edna ogromna ogromna fotelja. (moze duri da se narece i tron). Jas normalno se upatuvam kon nea, se nurnuvam i pocnuvam da go razgleduvam skolskiot album. Tamu gledam bezbroj sliki so bracniot par Pinto.

( Sega ke kazam samo deka Pinto family se sopstvenicite na Trajan interneshnl i St. Gzaviers skolite vo Indija. Ke kazam samo toa deka za ucenicite i vrabotenite vo tie ucilishta tie se otecot, sinot , svetiot duh i amen. Tito, Stalin, Lenin, Hitler i site indijski bogovi mozat da im pozavidat na toa so kolkava ljubov, cest i stravopocit (so prvenstvo na prvoto) e obdaruvana taa sveta hristijanska familija koja shto Bombaj go izbrala za svoe carstvo nebesno, svoja Bela Kuka i svoe Vodno. Za Pinto family mozam da napisam roman od 10 toma...ke zapocnam so nekoj post, vo bliska prilika)

Bidejki vo crkvata na nasiot prijatel Isus, mora da ima reT i disciplina, vo kancelarijata vleguva direktorkata na st. Gzaviers i so faca „ish -satano” i ton „aha...sega- ke -te -kazam –na- majka- ti” mi se obrakja – dobro miss, kako ne ti e sram, sedish na stolicata na chairmanot. (chairman’s chair)

Chairman’s chair – vidi bogati. THE CHAIRMAN’S CHAIR????
THE THE CHAIRMAN’S CHAIR?

Sveta inkvizicijo! Kazni me! Ne mi prostuvaj iako ne znaev shto pravev. Frli go prviot kamen.

Stanuvam i si sednuvam na drvenoto ucenicko stolce. Sekomu cergata spored nozete. Koga ke porasnam ke bidam Amejzing Grejs Pinto.

Posle celata herezija, tivkiot sepot na lesna za predviduvanje tema megju site ucitelki i diskretni pogledi kon moja strana, staffot na St. Gzaviers resava deka vreme e da napravime neshto polezno za nivnoto ucilishte.

- Ke odite od klas do klas i ke go reklamirate festivalot. Ke im objasnuvate na ucenicite vo koi aktivnosti ke mozat da ucestvuvaat i ke gi ubedite da im kazat na roditelite da platat 1000 rupii do krajot na nedelata.

(toa ti e vo Indija pettina od nasata zarabotka, 20 dolari, pettina od zarabotkata na roditelite isto taka)

Receno storeno. Lebot mora da se zarabotuva. So mojata germanska prijatelka uspevame da razmenime mislenje dali i kade ima pretstavnishtvo na Aeroflot vo Aurangabad. Resavame toa da go proverime licno denes popladne, pomegju coffee day i iways.(nasata potkrepa i smisla na zivotot )

Vleguvame nenajaveno. Ne tropame na vrata bidejki vratite vo St. GZ i TR IRNTNL se sekogash otvoreni. Decata stanuvaat i recitiraat po silabi – Gu-u-d mo-r-ning miss. Potoa ja stavame na liceto maskata so nasmevka br 5 i pocnuvame da im objasnuvame na decata deka: ke imaat prilika da zemat ucestvo vo megunaroden proekt koj ke gi otkrie nivnite skrieni talenti, vo koj ke naucat neshto za 4 razlicni zemji vo Evropa i ...shto e najvazno, ke imaat prilika da nosat rozovi svetlecki kostimi, naocari za sonce i portokalovi periki

Poslednoto sekojpat gi ubeduva!

Ima okolu 20 ucilnici. Posle devetnaesettata ustata pocnuva da ni se grci kako na Joker od Batman i za sreka ni soopshtuvaat deka vreme e da jademe rucak (dorucak ne ni bese ponuden)

Posle rucak ni soopshtuvaat deka imase izvlekuvanje i deka jas i mojata polska i slovacka prijatelka sme srekni dobitnici na patuvanje vo Jalna kade shto ke bideme smesteni vo narednite dve nedeli. Jalna se naogja na 66 kilometri severno od Aurangabad. Ne se trudete da ja najdete na karta. Posle 24 saati pat, 40 minuti spienje i 3 sati nasmenuvanje i fakanje pena na usta ne stavaat vo skolski avtobus i nasata odiseja prodolzuva. Odime vo gradot na nishtoto. Odime vo Jalna, Tvin Piks na Dekanska Visoramnina. (posle toa ke doznaeme i deka Jalna e Svajcarija vo Indija) Tamu ke ja doziveeme nasata najgolema indijska avantura. Ke jademe Govedsko!!!!!!!!!!!!!!!!! Ke jademe SVETA KRAVA!!!! No, za Jalna ke vi raskazuvam vo naredna prilika….stay tuned.

Epizodata narecena Aurangabad sega zasega zavrshi pred vreme...no ke prodolzi isto taka.

friday status

Skoka cd-to kupeno za 50 rupii na Goa. Kupeno bese od tibetanci vo restoran koj navodno trebalo da ja prezentira nivnata narodna kujna. Go menuvam cd-to....stavam cd kupeno vo planet M – Prem Joshua – Mudra.(200 rupii)

DVD status : vo ramkite na serijata filmovi koi gi gledam otkako im pominala modata – Scorsese- Gangs of New York, Almodovar – Kika, po desetti pat – Copolla – Virgin Suicides. (kupeni vo spisanija...spisanija kupuvam samo koga imaat dvd kako dodatok)

Dolg popladneven son. Petocite vo mojot zivot veke dva meseci se odlikuvaat so dolg poladneven son. Edinstven den koga mozam da si dozvolam neshto takvo. Toa izgleda na sledniot nacin – se pushta film, se gledaat prvite deset minuti, se zaspiva, posle toa se razbuduva da se iskluci filmot, potoa se razbuduva da se gleda naredni deset minuti itn. Posle toa se pie kafe i se resava shto ponataka so petokot vo mojot zivot.

Grafomanijata, potkrepena so moite zabeleshki vo 3 tetratki doneseni od Indija povtorno pobeduva.

Ako te mrzi da citash onlajn .....ti dozvoluvam da printash...spread the mesidz!

недела, април 17, 2005

Posledniot den na oktomvri 2004.

Posledniot den na oktomvri 2004.

Prv den vo Bangalor.

Ne docekuva dozd i cel eden covek. Spored toa prv pat (za zal ne i posleden) se prinudeni da si gi nosime kuferite koi tezat okolu 40 kilogrami (oddelno) i toa otkako padnaa trkalata na moeto kuferce kupeno vo 5 bez 15 vo Daichman e skoro i nevozmozno. Indijskite zeleznicki stanici se sadisticki bidejki imaat premnogu skali, na sekoi 10 do 20 metri sme prinudeni da se dvizime nagore preku okolu 50 tesni skalila.
Prvi impresii od Bangalore. Stadion za Kriket. Svirele Sting i Bryan Adams. Sme promasile vazen natprevar so Avstralija. Plakati za koncer na Sonu Nigam, eden od najvaznite indijski playback peaci. Ja gledame Indijskata Silikonska Dolina. Eden oblakoder, dva oblakoderi, ushte nekolku biznis kompleksi, posle toa nishto, pa povtorno suma od oblakoderi. Zaboravam deka sum vo Indija. Neonski svetla, zgrada na HP, zgrada na Yahoo...posle toa stoime na semafori edno 20 minuti. Se sekavam deka sum vo Indija. Jademe vo Pizza Hut. Posle toa ne nosat vo Ryan Intrntl koe shto po nareden pat se naogja nadvor od sekakva vozmozna civilizacija. Ucilisteto e polu od staklo polu od tuli. Zadniot del ne e dograden. Ganga ni pokazuva kade ke izgradat bazen i kade sekcijata po biologija odgleduva pcenica i patlidzani.
Posle dva dena pominati na beskrajnite indijski shini konecno stignavme vo naseto novo prestojuvalishte. Na vtoriot sprat na Ryan. Imame kujna, kupatilo, televizor za ukras(bez antena), jas imam svoja soba. Prv pat posle 3 meseci imam svoja soba. Se sostoi od krevet bez postelnina, stolica i polici. Pogled od prozorecot - patlidzanite i pcenicata na sekcijata po biologija.
Se karame za toa koj prv ke odi da se istusira. Uspevam da isforsiram treto mesto. Posle toa pobednikot odi vo golemata kada ( da! imame kupatilo so kada i bojler...prv pat posle 3 meseci). Pobednikot se dvizi bavno i gordo. Triumfalno ja otvora vratata. Gi ostava krpite na WC soljata, vleguva vo kadata i posle toa site slusame edno glasno – nema voda!
Ganga veke si zaminal. Ke se vrati nekade popladne. Vo ucilisteto sme nie I strazarite. Ne mozat da ni pomognat. Mieme zabi so poslednite zalihi na Bada Bisleri.

Sai Ram

Ganga se vraka. Ne moze da ni pomogne no moze da ne odnese na ekskurzija vo ashramot na Shri Satya Sai Baba, zivata reinkarnacija na Rama, koj e ziva reinkarnacija na Vishni, koj e odgovoren za toa shto svetot se ushte kolku tolku se drzi na noze. Na moe golemo iznenaduvanje samo jas sum cula za Sai. Mojata germanska prijatelka toa go komentira so nejzinoto poznato – vie od Istocna Evropa, samo vie mozi da se orientirate vo takvi raboti. Vo toj moment, sosema daleku od Indija, Konstantin Miladinov pravi eden krug vo svojot grob.
Se ushte vrne. Pristignuvame. Ashramot e pust. Pred nego ima nekolku tezgi so posteri i knigi od i so cickoto so afro frizura. Ashramot se sostoi od 3 dedovci koi ni izleguvaat vo presret, ne teraat da povtoruvame Sai Ram I ni raskazuvaat kakov e protokolot na ova sveto mesto.
-Prvo gi soblekuvame cevlite (dobro, na ova sme naviknati, never mind the rain), obavezno nosime samija so koja shto gi pokrivame ramenata, gradite I se dvizime kon oltarot koj e mosne oskuden. Se sostoi od nekolku posteri na Sai, idoli na Ganes I Rama. Mazite i zenite (vo asramot gi ima vkupno 5 na broj) se molat (t.e meditiraat de) oddelno. Moite dve germanski prijatelki kako i po obicaj odat da meditiraat na pogreshno mesto. Ukoreni i evidentno nervozni se vrakaat nazad.
Posle nasat meditacija (premnogu kratka za ocekuvanjata na nasite vodici) ne nosat pred zatvorena porta da ja vidime letnata rezidencija na Sai. Dedoto so cista na celoto ni raskazuva kolku e Svami dobar, kolku e fer i kolku mnogu lugje od zapad pa duri i od Germanija doagjaat vo ovoj Ashram. Za zal Svami ne e doma. Vo ovoj period od godinata prestojuva vkupno 105 km juzno od Bangalor. Rezidencijata e ogromna i ima oblik na lotos (indijskoto nacionalno cveke) Vednas do nea ima koleg, sala za konferencii i hostel kade shto prestojuvaat stranci (koi sega ne se tuka budejki Sai ne e tuka ama gi ima, gi ima...). tolku. Vrne, vrne, vrne.
Dobivame bindi na celo i izleguvame povtoruvajki Sai Ram nekolku pati pred da se izgubime. Malku mi e maka shto ne uspeav da go vidam Sai. Sum cula deka znae da izveduva trikovi. Vo sekoj slucaj mestoto zraci so pozitivna energija iako Sai nikojpat ne mi budel simpatii. Drugite ne se zadovolni od posetata na Ashramot. Se cudat kako e vozmozno da Svami ima tolkava rezidencija. Gi upatuvam da se potsetat na crkvite vo nivnite gradovi. Ocigledno sum dala losha sporedba bidejki se vo najmala raka nezadovolni so nea.

I posle toa...

Posle toa odime vo Planet M. Edno od moite najomileni mesta vo Indija. Muzicka prodavnica, razbira se. Kupuvam nekolku bolivudski shita. Sleduva setkaranje po MJ road. Zirkame po izlozi i gledame shto se nema da si kupime bidejki cenite se vo najmala raka, zapadni. Pieme kafe vo nasiot Kofi Dej, gledame reka na beli lugje, se slusa neindijska muzika.
Bangalore mi se dopadna. Konecno sme vo grad koj ne e pregolem, e liberalen i vo kojshto ima pubovi. Mislam mesto kade shto se sluzi pivo i kade shto nikoj ne te gleda na krivo koga ke go poracas. Komercijalen centar na juzna Indija. Poln so beli lugje na skuteri, oblakoderi, prodavnici na Reebok i svileni sari od Mysore. Za Mysore ke vi raskazam nekoj drug den. Se naogja na 3 sati juzno od Bangalore. Chennai (Madras) e na 5. Za Chennai nema da vi raskazam bidejki ne uspeavme da otideme tamu.
Narednite deset dena gi pominavme jadejki vo Subway i Pizza Hut, surfajki vo Iway, piejki kokteli vo Holiday Inn, piejki Arabian Heights vo Coffee Day i espreso vo Barista, gledajki kanadda i germanski filmovi, posetuvajki hramovi na Shiva, Nandi, parlamenti, sudovi, sultanski palati koi shto bea zatvoreni radi IT saemi itn. Voda ni vklucija posle 2 dena. Vo meguvreme koristevme Bada Bisleri i Himalaya.